"Ukvarjam se z njo, vse doma delam in kljub temu, da vse doma naredim, ne smem nit več "prdnit" normalno v stanovanju. Kot jaz hočem! Ta moja ima šesti čut za prdenje v stanovanju. Še, kadar sem sam v dnevni sobi in ona kaj dela v kuhinji, in spustim takega "frajerskega"," se v svoji monokomediji publiki izpove stand up komik Ranko Babić. Sam pravi, da je kot moška copata, zato je tako poimenoval tudi svojo predstavo.
V približno 85 minutah na odru odkrito in neizmerno hudmušno niza prigode, ki jih je kot moški doživljal vse od otroštva, mladosti in zdaj kot oče tri-letne hčerke Taje ter partner svoji srčni izbranki.
"Otroci so super, ženske tudi. Nenazadnje, jaz brez svoje ne bi več zdržal. Nikakor. Če ne drugega, ne vem, kje bi brez nje črpal material za svojo predstavo," pravi Babić.
Hoteli nekoga južno od Kolpe, dobili Kranjčana
Babić se je prvič javnosti predstavil že pred časom, ko je upodobil lik Jožeta v humoristični nanizanki televizije Pink TV Kursađije. "Tedaj so iskali nekoga, ki bi prihajal iz krajev kjerkoli južno od Kolpe. Potem so izbrali mene, ki prihajam iz Kranja. Resda sem potomec družine iz Bosne. Še danes mi ni jasno, kako je oče izbral to ime. Ranko! Poleg vseh Mitjev, Andražev in ostalih Slovencev v porodnišnici dajo mene, Ranka," komik že takoj po prihodu na oder v nekaj trenutkih povsem sprosti občinstvo.
Darilo moškim za njihov praznik: ker so vsi copate!
V tem tednu je svojo monokomedijo posvetil zlasti moškim in jim na praznik mučenikov podaril svoje modrosti, izkušnje in nasvete.
V mengeškem Špas teatru je namreč poskrbel za prešerno počutje svojih sotrpinov. A večina od njih, kakopak, ni prišla sama, ampak v družbi svojih boljših polovic. Zato je bila dvorana pod odrom nabito polna, Babić pa je vsem skupaj postregel z neizmerno količino smeha.
Moškim pa je ob koncu podaril posebna darila, copate in predpasnike ter čisto moške pijače, šilce žganega in pivo.
"Enkrat sva se vozila z zmenka. Skupnega zmenka s prijateljema, ki sta se takrat šele komaj spoznavala in začenjala svojo zvezo. Medtem, ko sva se vozila, je bila čisto tiho in samo občasno vidno rahlo jezno pihala. Vprašam jo, če je kaj narobe. In ona povsem razjarjeno: "On še vpraša, če je kaj narobe!?!" Pa spet vprašam, kaj sem naredil narobe, kaj ji je. In ona spet: "Ja kaj, kaj? Problem je v tem, ker nič nisi naredil! A si ti videl svojega prijatelja, a? On ima res rad svojo punco, ves čas jo je poljubljal! Ti pa nič! Lepe stvari ji je govoril, ti pa nič! Nič! Nič me nimaš rad!?!" Jaz sem si pa samo mislil, jooooj! Počakaj draga, počakaj! On svoje 'še ne pozna! Počakaj, da pride zmaj ven! Vaaaau! Potem bo pa mene klical: "Stari, kaj naj naredim!!? Spreminja se!"
