Tricky je za mnoge najbolj temačen, a tudi najbolj prepričljiv del bristolske trojice (Massive Attack, Portishead, Tricky). 15 let po svojem nadvse opevanem glasbenem prvencu prihaja vitez teme v Slovenijo, da predstavi nov album Mixed Race. Tricky ostaja pri govorjenju zadržan. Drugače je pri ustvarjanju glasbe …
Prva stvar, ki vam prešine misli, ko slišite ime Slovenija?
Prav nič. Slovenijo sem obiskal pred mnogimi leti. Preveč potujem, da bi si zapomnil kaj konkretnega.
Pripravljate za prihajajoči koncert kaj posebnega?
Niti ne. Nekaj več poudarka bo na novem albumu Mixed Race in na mojem prvencu Maxinquaye, saj mineva 15 let od njegove izdaje.
Moja duša, srce in misli niso temačni. Vsak posameznik dojema mojo glasbo na povsem svoj način.
Ljudje vas pogosto opredelijo za enega od pionirjev trip hopa, po vaših besedah pa se vas ta zvrst ne tiče kaj dosti?
O trip hopu ne vem nič, kakor se tudi ne štejem za nikakršnega pionirja te zvrsti. Za tovrstne opredelitve je krivo predvsem moje sodelovanje s skupino Massive Attack.
Če se ne motim, ste lansko leto privolili na prihodnje sodelovanje s skupino?
Res je. Konec prejšnjega leta me je Daddy G. v Parizu vprašal, če bi z njimi sodeloval na prihodnjem albumu. Privolil sem.
Mi lahko opišete glavne sestavine glasbe, ki jo ustvarjate?
Gre za mojo stvar, mojo glasbo. Ne želim biti vpleten v trende ali se na kakršenkoli način glasbeno opredeljevati. Zakaj mora imeti vsaka glasba svoje ime? Preprosto nisem pristaš glasbenega opredeljevanja. Glasba je glasba in jaz ustvarjam glasbo.
Na kaj ste najbolj ponosni v svoji glasbeni karieri?
Svoje glasbe si ne štejem za neke vrste dosežek, niti ne morem reči, da sem pri svojem ustvarjanju na nekaj posebej ponosen. Pred nekaj leti sem nastopal v San Franciscu. Bilo je neverjetno in od tistega koncerta dalje je 14. september v San Franciscu tako imenovani The Tricky day (Trickyjev dan), kar se ne zgodi mnogim. Na to sem precej ponosen.
Leta 1997 ste v Petem Elementu zaigrali ob boku Brucea Willisa in Garyja Oldmana …
Sem le glasbenik, ki se mu je ponudila priložnost zaigrati v nekaterih odmevnih filmih. Z Willisom nisem snemal nobenega prizora, tako da ga skoraj nisem videl. Oldman je kar v redu.
Zadnjo glasbeno stvaritev ste opredelili kot posebej surovo in temačno. Je album Mixed Race projekcija vaše duše, misli ali srca?
Moja duša, srce in misli niso temačne. Vsak posameznik dojema mojo glasbo na povsem svoj način. Za nekatere je album vzpodbujajoč, za druge globok in spiritualen. Gre za skupek občutkov, močnih občutkov, ki se na albumu združijo v popolno celoto.
