Frank Dillane, Britanec, ki v seriji Fear The Walking Deand igra Nicka, nekdanjega odvisnika, ki se s starši znajde v apokalipsi zombijev, je za Žurnal24 povedal, katere scene najraje snema in kakšna je zanj simbolika zombijev. Sicer zelo nadarjeni igralec, katerega prepoznavnost je zrastla prav s to serijo, je bil v intervjuju, ki smo ga imeli po telefonu, med tem ko je snemal v Mehiki, po vedenju zelo spominjal na Nicka v času njegove odvisnosti. Odgovori so bili precej kratki in zmedeni.
Zakaj menite, da sta seriji Fear the Walking Dead in Živi Mrtveci (The Walking Dead) tako uspešni?
Mislim, da smo vstopili v obdobje dolgočasja … V resnici nismo tako živi, kot bi lahko bili. Postali smo zelo apatični, zato nas privlačijo takšne serije, ki so v resnici zelo nerealne.
Ko snemate z ljudmi, ki igrajo zombije. Vam je kdaj neprijetno biti v stiku z njimi, ker je maska tako dobra?
Ja, včasih se zalotim, kako strmim v katerega od 'zombijev', čeprav na koncu dneva vem, da je le maska. Ne zelo. Včasih pa.
Na koncu druge sezone vidimo, da se Nick loči od svoje skupine, svoje mame in sestre. Zakaj se odloči za ta korak?
Mislim, da ga je mama pustila na cedilu. Imata drugačne poglede na svet in na zombije.
Mislite, da Nick začenja verjeti, da imajo zombiji dušo in da so iste osebe, kot so bile pred okužbo?
Zanimivo. Ne vem, kaj Nick misli, je pa zanimiva misel. Ne vem. Pred nekaj dnevi sem gledal film Osmi potnik in je bilo zanimivo videti, kako se ljudje borijo za svoje življenje. Kako smo lačni, da bi ostali živi. Morda je tudi pri zombijih tako. Mogoče so prav zombiji simbol tega, da se v nas skriva želja po preživetju – ne bomo umrli, ne bomo umrli, ne bomo umrli …
Bi lahko rekli, da so zombiji metafora za kaj, kar se danes dogaja v našem svetu, v naši realnosti?
Lahko bi rekel, da ja, da nas obsedajo telefoni recimo. Vstopamo v čas, ko stvari delamo, ker jih pač delamo. Pred določenimi dejanji ne razmislimo, ali je to prav ali ne. Mislim pa, da so zombiji zelo olajšana različica apokalipse – oh in potem se svet konča. Mislim, da se naš svet ne bo končal tako na hitro. Mislim, da bo to dolgotrajen proces, bolj komplicirano in bolj boleče. To, kar je prikazano v seriji, je srečen konec apokalipse, vse je na hitro, prelahko je vse skupaj.
V apokalipsi, ki jo spoznamo v seriji Fear the Walking Dead (in v seriji Živi mrtveci), opazimo, da so nekateri ljudje resnično zlobni. Menite, da ima vsak človek kanček te zlobe v sebi in na dan pride samo v primeru tako surovih okoliščin, kot je konec sveta?
Mislim, da je tu vprašanje, kaj je dobro in kaj slabo. Kaj pomeni 'biti zloben'? mislim, da danes živimo v iluziji, da ne obstajajo zlobni ljudje. Ljudje so zlobni in kruti, le da so njihova dejanja mogoče malce bolj skrita in ne tako vidna kot v serijah. Nekateri imamo srečo, da živimo v takšni civilizaciji, kjer ne poznamo prave krutosti in surovosti ljudi. Nekje na svetu je sigurno družba, kjer se s krutostjo soočajo vsak dan.
Ali vidite Nicka kot heroja?
Ne. Ne vidim ga kot heroja. Jaz, kot Frank, ne vem, kako gledalci vidijo Nicka. Mislim, da Nick v gledalci vzbudi tiste misli – kaj narediti, da bo prav in kako reagirati čim bolje po svojih močeh. To se nanaša tudi na naša vsakdanja življenja, kaj narediti, kakšen bo naš naslednji korak. Je zelo inteligenten fant, ki je pod velikim vplivom ljudi, ki ga obkrožajo in se sam ne more odločiti, kaj je prav.
V katerih prizorih najbolj uživate?
Tiste malo bolj akcijske, tiste, v katerih se soočate z zombiji ali tiste, kjer je večji poudarek na dialogu? Rad imam, ko mi ni treba preveč delati na snemanju. Rad sem v ozadju in opazujem. Ne maram akcijskih scen. Rad imam … Dobre scene, res dobre kadre.
