Dum Dum Girls v nobenem pogledu niso dumbaste, so pa na srečo zelo mične, še bolj pa ritmične gospodične, ki gnezdijo v Kaliforniji.
Vse skupaj je pravzaprav maslo Kristin Gundred oziroma (po odrsko) Dee Dee, ki si je 2008 sprva stvar zamislila kot samostojni projekt, kasneje pa je spričo živih nastopov zraven zbobnala še tri prijateljice (in oživele so DDG, kakršne poznamo danes). A to ni zgolj še ena prozaična dekliška skupinica, marveč se ponaša in s poreklom in z okusom – ime je povzeto po albumu The Vaselines ter skladbi Iggyja Popa, medtem ko je bila prva lastna plošča v zbirki pobudnice kratkomalo Horses Patty Smith.
Dekleta dedno zasnovo odkrivajo pri ženskih pop grupah 60-ih in bazičnem panku ter roku. Njihova novonastala zvočna jedra razkrivajo nežno raskavo, nekolikanj sladko rokenrol glasbo z močno ostrino, kar še posebej izstopa na aktualnem izdelku He Gets Me High, kamor sodi tudi genetsko spremenjena klasika Smithsov There Is a Light That Never Goes Out. Ne dopustite, da vam jo dum dum fatalke popihajo tik pred nosom!
In kdo sta predskupini?
Vermillion Sands je rokerski kvartet s pevko in kitaristko Anno v ospredju ter simpatičnimi garažnimi napevi v ozadju. Domujejo v Trevisu, obratujejo ne pretirano dolgo, poimenovani pa so pa Ballardovi kratki zgodbi.
Banane so pognale leta 2002 pod žarki vplivnih domačih surferjev The Bitch Boys, dozorele pa pred dobrima dvema letoma z 21-delnim debijem To Surf And Protect. Četverica je trenutno vidnejši zastopnik tega žanra na rodnih tleh, a so znani tudi čez lužo, kjer so prav po bananarsko prepričali celo cenjenega kritika Phila Dirta.
Za vstopnico boste danes odšteli 15 evrov.
