Iz pubertete pri 40

Kakšne spomine imate na to, ko ste v 90. letih odprli koncert svojih idolov Ramonesov v Ljubljani in Zagrebu?
To je bilo neverjetno! Pravzaprav se je prvi krog naše kariere sklenil prav z nastopom z Ramonesi. V Zagrebu, kjer so razprodali Dom sportova, je bila prevelika norišnica, da bi se lahko tudi osebno srečali, kar pa smo nadoknadili v Ljubljani. Takoj mi je bilo jasno, da so dobri in simpatični ljudje, tako kot mi, le da smo mi 12 let mlajši. Hkrati so se izkazali za velike profesionalce.

Kako so osamosvojitvene vojne na območju nekdanje Jugoslavije vplivale na vas in na koncerte, ki ste jih imeli v regiji po njih?
Nimam pojma ... Pretežko vprašanje (smeh). Vojna je vsekakor vplivala na nas, ustvarjalno recimo zaradi navdiha, vendar predvsem negativno. Raje bi vedel, kako bi se vse skupaj razvijalo, če te vojne ne bi bilo.

Praznujete 30 let na glasbeni sceni. Kako se je Psihomodo Pop v teh treh desetletjih 
spremenil?
Postali smo zrelejši, in že ko smo dopolnili 40 let, smo hitro ušli puberteti.

Zakaj ste se razšli z nekdanjim članom Sašo Novakom Radulovićem - Saletom in ali obstaja možnost, da se nekega dne vrne kot posebni gost, kot je to lani izvedel Mick Taylor pri Rolling Stonesih?
Že kar veliko časa je minilo, odkar nas je Sale zapustil. Ne morem verjeti, da je od tega že 20 let. Razšli smo se sicer popolnoma spontano ... On se je poročil in se preselil v Nemčijo. Namesto njega je prišel Kuzma, kitaro pa sta zamenjala klavir in saksofon. To smo nekako preživeli, sicer pa je bil Sale za naš bend zelo pomemben. Vsake toliko smo še v stiku in morda bomo nekega dne še kaj naredili skupaj.

Kateri je vaš najljubši album?
Najbrž naš zadnji, saj se mi zdi, da je najboljši, poleg tega je najbolj svež in je res narejen po mojem okusu.

To je, kar se tiče vaših ploščkov. Kateri album pa bi moral v svoji zbirki imeti vsak rocker?
Prvi album Psihomodo Popa.

Spremljate glasbeno sceno v Sloveniji?
Nisem novinar ... Bolj poznam starejšo sceno.

To rečejo skoraj vsi bendi iz nekdanje Jugoslavije. Kdaj ste jo potemtakem nehali spremljati?
Poznam tisto, kar sem poslušal še kot najstnik – denimo Pankrte. Saj tudi zdaj slišim kak dober slovenski bend. Opazil sem, da jih je veliko, nisem pa si zapomnil nobenega imena.

Od kod ideja za ime novega albuma Čiribu Čiriba?
To je prispodoba za situacijo, v kateri smo – od politične do ekonomske in socialne. Vse to je čiribu čiriba.

Kakšen pa je občutek, ko kot 50-letnik na koncertu pojete najstnikom v prvih vrstah?
Počutim se tako, kot sem se počutil prej, saj to počnem že vse življenje.

Je kaj posebnega na slovenskem občinstvu? Če je, kako se razlikuje od denimo hrvaškega?
Ne vem. Pravzaprav se ljudje, ki hodijo na koncerte Psihomodo Popa, od države do države ne razlikujejo kaj dosti. Gre za specifičen profil ljudi, ki so svobodnega duha in imajo radi dobro glasbo (smeh).