Gremo mi po svoje režiserja Mihe Hočevarja je po gledanosti prehitel vaš film Petelinji zajtrk, ki je do sedaj veljal za najbolj gledanega. Kaj je tako množično privabilo gledalce?
Če sodim po sebi, ko sem si film ogledal, bi lahko rekel, da je film izjemno duhovit. Jurij Zrnec je naredil odlično vlogo, film ima tako vsebino, da je neverjetno pozitivna, skupaj z dobro glasbo in s posnetki pokrajine. Je zgodba o tabornikih in o njihovem odraščanju skupaj z Jurijem Zrncem, ki je lepo posneta. Dejansko film, da se ga od začetka do konca z užitkom pogleda in super, da so ga ljudje sprejeli. Upam, da bo to, da so slovenski filmi tako gledani, ljudi na ministrstvu kulturo samo spodbudilo, da se vidi, da slovenski film dejansko je priljubljen med slovenskimi gledalci.
Je imela komedija takšen uspeh večinoma zato, ker je privabila mlade?
Mislim, da so mladinske zadeve načeloma na sploh priljubljene. Če gledamo risanke od DreamWorksa, od Madagaskarja do Ledene dobe, zgodbo o igračah, je žanr mladinskih filmov in risank neka taka niša, ki je iskana ves čas. Mihu Hočevarju pa je uspelo narediti tudi dober film in to gre z roko v roki.
Režiser Miha Hočevar in producent Danijel Hočevar sta bila glede filma zelo optimistična, nista pa pričakovala takšnega odziva. Je bil po večini za uspeh zaslužen igralec Jurij Zrnec ali na splošno mladinska komedija?
Samo Jurij Zrnec ne. S Hočevarjem sta že skupaj snemala film Na planincah, ampak ta vloga je bila Juriju pisana na kožo. Tudi otroci in ostali liki so enakovredni igralci v filmu. Je izjemno duhovit film, ki ga nenehno gledaš z nasmeškom. Da film pride do takšne številke, ga morajo ljudje večkrat videti in po mojem mnenju je ta film tak fenomen, da so ga šli ljudje večkrat gledat.
Film je na sporedu od novembra, bi se znalo zgoditi, da bo imel več kot 200 tisoč gledalcev?
Mislim, da je možno, glede na to, da je imel prejšnji teden štiri tisoč gledalcev, to je kar blizu. Jaz mu želim, da je prvi slovenski film, ki gre čez 200 tisoč (smeh).
Miha Hočevar že razmišlja o nadaljevanju filma Gremo mi po svoje. Menite, da bo dvojka še bolj uspešna?
Jaz sem takoj za to, da se posname nadaljevanje. To je po moje čisto normalno, da se lahko zgodi – tokrat nekaj drugačnega, kakšno drugačno taborjenje ali karkoli. Če bi le imel možnost, apeliram na sklad, da temu filmu da zeleno luč, ker to kliče po nadaljevanju. Je taka vsebina kot Poletje v školjki, ko se nadaljevanje absolutno pričakuje.
Ali tudi vi morda razmišljate o nadaljevanju Petelinjega zajtrka?
Petelinji zajtrk je čisto drugačen stil filma, tukaj nadaljevanje ne bi bilo v redu.
Imate v mislih kakšen podoben projekt?
Trenutno pripravljam nov film, ki ga začnemo snemati junija. Naslov je Šanghaj, bo pa romantična komedija. Drugo leto jeseni bo v kinu in bomo videli.
Tudi vi pričakujete takšen uspeh?
Tako kot najbrž Miha, ki si ni mislil, da bo šel njegov film tako daleč in še vedno imel gledalce, si tudi jaz ne mislim in takih uspehov ne pričakujem. Imaš lahko dober občutek, pa si rečeš, film ima dober potencial, ampak to, da ga ljudje dobro sprejmejo, je spontana zgodba. Nobeden od tujih filmov ni prišel niti blizu. Je nekaj, kar ne veš.
Gre tukaj za nekaj, kar pritegne v tistem trenutku? Je to igralec ali na splošno situacija?
Neka taka čudna simbioza vsega. Saj je tudi Severina v mojem filmu igrala majhno vlogo, v drugih pa večje vloge, pa tega uspeha ni bilo. To je neka kombinacija igre, vsebine in energije. Filmi, kot so Gremo mi po svoje, Petelinji zajtrk, Kajmak in marmelada so to imeli … V tistem trenutku tega ne veš.
Slovenci najraje gledamo komedije. Ali bi pri nas uspel še kakšen drug žanr slovenskega filma?
Vsi trendi so po svetu podobni. Ali gre za mladinske filme ali komedije, romantične in ljubezenske zgodbe, podobno je v literaturi. Saj so težke drame tudi gledane, ampak človek mora biti že tako razpoložen, da gre v kino gledat nekaj, kar ga bo na nek način užalostilo.
Bodo tako vedno uspele le komedije in veliki spektakli?
Tudi drama je uspešna, Titanik je zelo dramatičen. Pri slovenskih filmih je podobna logika, saj Petelinji zajtrk tudi ni bila čista komedija, zraven je bila še ljubezenska zgodba. Gremo mi po svoje je čista komedija in še mladinski film, Kajmak in marmelada je ljubezenski film in komedija. Ta trend je tu nekje. Outsider tudi ni čista komedija, ampak je bil tudi ljubezenski film. Po moje uspe neka zgodba, s katero se lahko identificiraš. Drama je čisto legitimna, ne bo pa imela čez sto tisoč gledalcev. Ni smiselno primerjati drame in komedije, ampak ko govorimo o velikem številu gledalcev, potem ena taka konkretna drama ne bi znesla.
