V Ljubljano prihajate 15. junija na Rock music festival. Bo to vaš prvi obisk Slovenije? Prvi s skupino. Zelo se že veselim.
Sami pa ste Slovenijo že obiskali?
Enkrat. Preteklo poletje sem se s prijatelji peljal na Hrvaško in smo se za en dan ustavili v Sloveniji. Takoj so me ustavili policisti in moral sem plačati kazen zaradi prehitre vožnje.
Za koliko ste prekoračili omejitev?
Ne spomnim se več. Za kakšnih 30 kilometrov na uro. Dolgo časa smo se vozili po Nemčiji, kjer imajo „Avtobahn“ (avtocesta, op. av.), po kateri se lahko voziš, kolikor te je volja. Sem pač naredil napako.
Kaj še veste o naši državi?
Vem, da ste dobri v hokeju in da postajate še boljši.
Pravijo, da imata Slovenija in Finska vsaj dve skupni lastnosti: visoko stopnjo samomorilnosti in ljubezen do alkohola.
Wow. Na ti dve lastnosti kot Finec nisem ponosen. Mislim, da imamo veliko več skupnih lastnosti. Tako Finska kot Slovenija sta majhni državi v velikem svetu.
Med obiskom Los Angelesa ste napisali hit Hollywood Hills. Kakšna je verjetnost, da bi tudi Ljubljani poklonili pesem?
Ljubljana hills. (smeh) Upam, nikoli se ne ve. Obstaja majhna možnost, ne morem pa vam zagotoviti, da bo ven prišlo kaj pametnega. Inspiracije se ne da izsiliti. Sama te udari, ti pa jo moraš zgrabiti.
Ste eden tistih glasbenikov, ki menijo, da se dobra glasba lahko rodi le iz bolečine? Pesmi, ki govorijo o bolečini in žalosti, morajo izvirati iz pravih čustev. Najboljše pesmi so pesmi, ki pridejo iz tvoje duše, ko nekaj doživiš.
Kaj pa vas kot pisca pesmi najbolj navdihuje?
Življenje. Stvari, ki so se zgodile meni in ljudem okoli mene. Tudi potovanja. Rad sam potujem s kitaro. Da vidim nove stvari in zavoham nove vonjave.
Ste, ko ste prvič zaigrali pesmi Fairy Tale Gone Bad in Hollywood Hills, vedeli, da bosta tako veliki uspešnici?
Ne in ja. Pri Hollywood Hills sem začutil, da ima potencial, da je to zares dobra pesem za koncerte. Če razmišljaš le o uspehu in dobičkonosnosti glasbe, potem si na napačni poti. Jaz delam glasbo. Če bo uspeh prišel, bo prišel, če ne, pa ne.
Kako se odločate, katera pesem bo izšla kot singel?
Po občutku. Če pogledava novi album - Hollywood Hills je bila ena prvih pesmi, ki smo jo posneli, in takoj sem rekel, da mora biti ta pesem prvi singel. Založba in menedžment sta dvomila v uspeh pesmi, ker pa so me podprli ostali člani skupine, sem jih na koncu le prepričal.
Zadnji album ste delno posneli v ZDA. Je to trg, ki bi si ga želeli osvojiti?
Po pravici povedano, ne. Seveda ne bi imel nič proti, če bi v prihodnosti imeli nastope tudi čez lužo, ni pa me zagrabila ameriška vročica, kot je zagrabila nekatere druge evropske skupine. The Rasmus so se v ZDA dolgo trudili, pa se na koncu ni nič pametnega izcimilo. Raje v Sloveniji igram dva meseca in uživam. Evropa je velika. Če prištejemo še Rusijo, govorimo o trgu, ki šteje 500 milijonov ljudi in je dvakrat večji od Amerike. Zadovoljni moramo biti s tem, kar imamo. Los Angeles se ne razlikuje od Berlina ali Ljubljane. Povsod obstajajo ljudje, ki si jim všeč, in takšni, ki jim nisi.
Pesmi, ki ste jih s slavnimi pisci ustvarili v ZDA, niso pristale na vašem zadnjem albumu Out of style. Zakaj?
Vedno je zelo poučno delati z najboljšimi na svetu. Zelo navdušujoče je bilo sedeti v studiu, v katerem je pred enim tednom sedel Bon Jovi. Na koncu dneva pa sem jaz tisti, ki je odgovoren za to skupino, in če občutek ni pravi, pač ni pravi. Prava umetnost in prave pesmi prihajajo iz duše in se ne ustvarijo na sestanku, na katerem se zbereš, ker moraš napisati hit.
Znanka vas je pred nekaj leti videla na Dunaju. Nanjo ste naredili velik vtis, še zlasti vaš glas. Rekla je, da bi doživela orgazem, če bi peli v francoščini.
(smeh) To je najbolj kul stvar, ki sem jo kdaj koli slišal. Takoj bom šel na internet in se prijavil na tečaj francoščine.
Finske skupine so oziroma so bile po svetu zelo uspešne. Na primer HIM, Apocalyptica, vaša skupina. Kje vidite razlog za uspeh?
Ne vem. Mi verjetno nismo najbolj tipična finska skupina. Morda zato, ker prihajamo s severa, imamo pa bolj slovansko melodijo. Morda pa imajo naše pesmi v primerjavi s švedskimi večjo globino. Vsaka skupina ima svojo zgodbo, zato jih ne moreš vreči v isti koš.
Do uspeha niste prišli čez noč. Skupino ste ustanovili že leta 1992. Kako bi opisali svojo pot med zvezde? Zdi se, da je bila tlakovana s solzami, znojem in krvjo?
Veliko je bilo solz, znoja in krvi, a obenem tudi veliko veselja in dobrih izkušenj. Tako kot v vsakem življenju. Tako je tudi prav. Dobre stvari pridejo s trdim delom in potrpežljivostjo. Celo Madonna včasih joče. Veseli smo, da so stvari takšne, kot trenutno so. V tej dogodivščini bi radi uživali in bomo videli, kako daleč bomo prišli.
V tem času se je zamenjalo že 17 članov skupine. To je moralo biti za vse zelo utrujajoče. Številka se je povečala na 18. V začetku se je bilo od njih lažje ločiti, ker delo še ni bilo tako resno. Kasneje pa se je bilo od člana težje ločiti. Ne le za tiste, ki so ostali, ampak tudi za tistega, ki je moral oditi. Naporno je tudi uvajanje novih članov v skupino. Glasbeno skupino bi lahko primerjali s športno ekipo. Včasih kdo želi oditi, včasih pa je treba koga zamenjati, ker se z njim ne ujameš. Trenutno pa je pri nas vzdušje zelo dobro.
Zadnjem času so zelo popularni resničnostni šovi, v katerih iščejo nove pevske zvezde. Če vam ne bi uspelo na „tradicionalen“ način, bi se prijavili na takšno oddajo?
Nikoli.
Zakaj ne?
Kot prvo ne bil imel "jajc", da bi se prijavil. Sicer imam te oddaje rad. V tovrstnih šovih sem bil celo sodnik, večkrat pa smo v njih tudi nastopili. Gre za enako industrijo, a kljub temu je igra drugačna. Gre za igro publicitete. Treba se je boriti za glasove, kar mi ni všeč. Zelo bi mi bilo neprijetno, če bi moral druge potlačiti. Zadeva je preveč potrošniško naravnana.
So takšne skupine lahko na dolgi rok uspešne? Ne. Skupina Backstreet Boys je izdala nekaj albumov in uživala v popularnosti. Od takrat pa se od njih ni več veliko slišalo. Skupine, kot so Bon Jovi in U2, pa so redke. Če si proizvod kasting šova, za tabo stoji cela mašinerja, ki odloča o tebi in tvoji karieri. Sam pa nimaš velikega vpliva. To mi ne bi bilo všeč.
Prisegate torej na samostojnost?
Biti moraš avtentičen. Če na tak način uspeš, si uspel, ker si to res ti. Po tej poti lahko nato nadaljuješ. Če pa ti ne uspe, vsaj počneš tisto, kar ljubiš.
Ko sva že pri velikih skupinah. The Rolling Stones načrtujejo turnejo ob njihovi petdesetletnici. Bi se vi v njihovih letih še podali na turnejo?
Da, to bi bilo res kul. Sicer bi bilo pametno vmes narediti premor. Kakšne tritedenske počitnice. To je smisel ustvarjanja glasbe. Ti pevci ljubijo svoje delo in mislim, da drugega tudi ne znajo delati. Nisem njihov fan, zelo pa spoštujem njihovo delo in to, da so ostali skupaj.
V čem pa bi se še radi preizkusili?
Marsikaj sem že počel. Prodajal sem hiše, delal sem v tovarni … Zelo sem vesel, da lahko počnem tisto, kar najbolj ljubim. Sicer bi bil rad Superman, da bi lahko nekajkrat rešil planet ter končal vojne. Dva tedna bi bilo lepo biti premier, na dolgi rok pa bi tudi to postalo dolgočasno.
In kaj bi v teh dveh tednih kot premier naredili oziroma spremenili?
Verjetno bi kot premier Finske poskušal dvigniti ugled finskih podjetij izven države in domačim podjetjem pomagal preživeti. Pregledal bi tudi socialni sistem države in poskušal ljudi motivirati za delo. Nekateri so prepuščeni sami sebi in tem, šibkim, je treba pomagati. Imel bi zelo, zelo dolg delovni seznam.
Pišete tudi knjigo.
Ja, napredujem zelo počasi. Govorila bo o Sunrise Avenue in o moji poti v tem poslu, s katerim se ukvarjam že polovico svojega življenja. Je poučna zgodba o tem, kako se lahko stvari lotiš na popolnoma napačen način, pa se bo vseeno dobro končalo. Izšla bo naslednje leto ali pa čez deset let. Ko bo izšla, bo izšla.
Kaj bi vi svetovali mladim glasbenikom, ki se borijo tako, kot ste se vi?
Ustvarjaj glasbo, sledi svojemu srcu in ne posnemaj drugih. Poskusi najti nekaj, kar imaš samo ti. Ni pomembno, ali boš s tem osvojil cel svet ali le Slovenijo. Trdo je treba delati. Nekateri mislijo, da obstaja recept za uspeh. Da boš uspel, če boš igral določeno vrsto glasbe in se oblačil na točno določen način ... Ljudi je treba zabavati. Edino to šteje. Veliko je treba nastopati in napisati veliko pesmi, saj se lahko le na ta način veliko naučiš. Če boš to osvojil, bo ostalo prišlo samo od sebe.
Nekoč ste izjavili, da ne želite izpasti oziroma postati rit. Kako pomembna je v tem poslu skromnost?
Zelo pomembno je ostati skromen in na realnih tleh. Je pa tudi zelo pomembno uživati v svojih zmagah in uspehih. Finska je polna zavistnežev. Če voziš drag avto, te grdo gledajo, čeprav je Finska bogata država. V poslu, v katerem smo, pa je treba včasih biti rit, da rešiš svojo rit. Na ljudi, ki ti nekaj pomenijo, pa ne smeš gledati zviška, ampak moraš ostati prijazen.
V Evropi ste zelo uspešni, še zlasti v Nemčiji.
Nemčija je lepa država, s 25 velikimi mesti, v katerih so velike arene in klubi. Ogromno je tudi festivalov. Nemško občinstvo, ki nas je že pred leti sprejelo, je razlog, da smo danes tukaj, kjer smo. Če ne bi bilo njih, nas verjetno drugje ne bi vzeli resno. Lahko bi rekel, da jim vsaj malo dolgujemo kariero. Je pa zelo zelo kul, da pridemo v Slovenijo in obiskujemo vedno nove države. Vedno in povsod je zabavno igrati pred občinstvom, ki nas želi slišati. Pri tem ni pomembno, ali nastopamo pred 12 ali pred 100 tisoč ljudmi.
Kje pa ste doživeli najboljši izziv občinstva?
To bi vam težko povedal. Videli smo vse od norih Rusov do Grkov in Italijanov. Včasih se obnašajo naravnost noro. Nikoli pa ne bom pozabil publike v Pragi, ki je bila izjemno glasna. Največje občinstvo pa je bilo v Nemčiji. Sicer ni pomembno, pred koliko ljudmi igraš, ampak pred kakšnimi.
Imate pred nastopom kakšen ritual? Nosite morda spodnjice, ki naj bi prinašale srečo? Ko sem nazadnje pogledal, smo imeli vsi na sebi spodnjice. Bom pa še enkrat preveril. Sicer pa niti ne. Tri, štiri ure pred koncertom se najemo, da imamo za dveurni nastop dovolj energije. Spijemo tudi veliko vode in malce pretegnemo mišice. Preden stopimo na oder, se dotaknemo s pestmi in se dogovorimo, da bomo uživali in igrali, kot bi bil to naš zadnji nastop.
Kako se soočate s svojo popularnostjo? Ste imeli kakšne slabe izkušnje?
Mislim, da je imel vsak, ki se je kdaj pojavil na naslovnici revije, slabe izkušnje. Ni vedno enostavno. Še zlasti ne takrat, ko imajo tvoji lasje slab dan, a moraš v trgovino po WC-papir in te ljudje fotografirajo z mobilnikom ter pokličejo novinarje. Ali ko te nekdo pričaka pred vrati ali na parkirišču. V zadnjih letih pa so bili fani dostojni. Morda pa smo se na situacijo le privadili. Seveda pa se v množici stotih vedno najde kakšen idiot. Večina ljudi, ki prihaja na koncerte, pa je na srečo razumnih in razumevajočih.
V pesmi Sex & Cigarettes pojete o moškem, ki ima težave z erekcijo, ker ga je zapustilo dekle. Se je to zgodilo tudi vam?
Definitivno. Velikokrat.
Je moški res lahko tako žalosten?
Ne, ampak če te zapusti nekdo, v katerega si zelo zaljubljen … (smeh) Morda za nekaj dni ... Jaz sem glede tega zelo občutljiv. Lahko mine dlje časa, preden ti je spet do najlepše stvari na svetu. Mislim, da se to zgodi mnogim moškim. Morda si nekateri privoščijo seks iz maščevanja, a jaz nisem tak. A tega ne povejte Evropejkam, ker bodo to informacijo uporabile proti nam, fantom, in jaz bom za to odgovoren. Moški me bodo zasovražili.
Le zakaj? Ženskam so čustveni fantje všeč.
Vsi moški smo čustveni, le pretvarjamo se, da nismo, in to tudi veste. Jaz sem rajši takšen, kot sem. Tako mi ni treba igrati igric in izgubljati energije.
V prej omenjeni pesmi opisujete tudi svoje sanjsko dekle, ki naj ima globoke oči, mehke ustnice, dobro srce in je brez lepotnih popravkov. Ste jo že našli?
Že velikokrat. Opis sem želel že od nekdaj uporabiti v pesmi, ker nisem oboževalec silikonskih prsi in z botoksom napolnjenih ustnic. Žalostno je, da se pod nož odpravljajo vedno mlajša dekleta. To je znak, da je z našo družbo nekaj narobe. Nihče ni popoln. Vsak bi se moral sprejeti takšnega, kot je. Ne bo ti pomagalo, če se boš popravil.
** Komentar je bil zaradi neprimerne vsebine odstranjen **