Drama. Cankarjev Kralj na Betajnovi je aktualna družbenokritična drama o zlorabljanju moči in poskusa upora oblasti. V četrtek jo bodo v ljubljanski Drami premierno uprizorili pod režisersko taktirko Eduarda Milerja. Na delo so vplivale takratne razmere na Slovenskem (knjiga je izšla leta 1902, prvič pa je bila drama uprizorjena v gledališču dve leti kasneje). Glavni lik, Jožef Kantor, ki ga bo tokrat igral Jernej Šugman, je bogat posestnik, gostilničar, trgovec in tovarnar s političnimi ambicijami, ki kmetom posoja denar z visokimi obrestmi. Revež je tisti, ki se mu upre, a neuspešno. Kljub porazu pravice v drami avtor vizionarsko namiguje na upor proletariata.
Tudi Cankar si je želel biti poslanec
Kantor na predvolilnem plakatu sporoča: “ZAupajte mi! Pravi člov'k za naš ubogi narod!” Politike vedno znova izvolimo, tako v Cankarjevih časih kot danes. Zakaj jim še vedno verjamemo – so res vsi enaki ali dejansko obstajajo izjeme, poštenjakarji? “Dvomim, da gre kdo v politiko s slabimi nameni, a ker je politika kurba in predstavlja nekaj nečistega, kmalu postane umazan tudi človek, ki se z njo speča,” je prepričan Šugman, ki dodaja, da pri pripravljanju na vlogo ni imel v mislih nobenega konkretnega politika, čeprav, kot meni, bi ga lahko imel, a da ga bolj zanima mehanizem, ki se sproži v človeku kot takem, ko hlasta po oblasti in je pijan od moči. V Sloveniji smo bili lani in predlani priča množičnim protestom, ki pa so imeli učinek le na lokalni ravni, natančneje v Mariboru – v Ljubljani in na državni ravni se ni zgodilo nič. Bi bil Cankar danes (spet) politik? Leta 1907 je namreč neuspešno kandidiral za državnega poslanca na listi socialnodemokratske stranke. Leta 1913 pa se je na predavanju z naslovom Slovenci in Jugoslovani zavzemal za združitev vseh južnih Slovanov v skupno državo in bil zaradi zagovarjanja jugoslovanske politične ideje celo obsojen na sedem dni zapora: “Predvsem me veseli, da je bil Cankar pisatelj. To, da se je spogledoval s politiko, ni nič nenavadnega niti za pisatelje danes.”
Jezik je tisti, ki nas dela kulturne
Prihodnjo soboto, 8. februarja, na dan smrti slovenskega pesnika Franceta Prešerna, praznujemo kulturni praznik. Je kultura mrtva za politiko? “Uradno ne. V resnici pa si politika želi, da bi izginila, ker bi bilo to za državo najceneje,” še odgovarja Šugman in dodaja, da je kultura slovenski jezik, saj je, tako igralec, ta tisti, ki nas dela Slovence in ki nas dela kulturne.
