Sramota je eden najbolj razvpitih imperativov sodobnosti. Zdi se, kot da je svet danes povsem odprt in nas je pripravljen sprejeti takšne, kakršni smo – nobenih omejitev, nobenega sramu več. Sodobna medijska kultura zahteva, da smo odprti, da izražamo svoja čustva, da smo kritični in zabavni … Kot da bi bila sramota nekaj predmodernega, nekaj iz prejšnjega stoletja. Kot da sramota ne spada več v sodobno identiteto.
Kljub temu pa sram ni izginil, potlačili smo samo njegovo simbolno funkcijo. Čeprav ga vztrajno negiramo, še zmeraj ostaja skrivna struktura vsake subjektivnosti in vztraja kot trmast ostanek človečnosti. V sodobni medijski družbi se sram najbolj sramuje prav samega sebe. Medijska realnost je postala maškarada negotovih posameznikov, ki se skrivajo za svojimi javnimi obrazi in za vsako ceno branijo svoje identitete – skrivajo svoj sram.
Enako velja za performans. Skrivanje za različnimi vlogami, obramba identitet in zanikanje sramu so osnovni principi uprizoritvene strategije. Ekipa je ustvarila številne fiktivne, biografske, pravljične, alegorijske in absurdne vloge in se skrila za njimi. Oder uporabljajo kot prostor za travestije fiktivnih identitet.
Za vstopnico boste odšteli 10 evrov.
