'Slovenke so še vedno kot manekenke'

Če parafraziram vašo 37-letno kariero, kako jo doživljate, kot dolg zakon ali ste še vedno zaljubljenec?
Moja kariera traja približno 40 let. Dolga leta sem bil bobnar, pevec pa sem približno 25 let. Mislim, da sem v obdobju, ko doživljam osvežitev, kot da doživljam neko novo mladost. Zadovoljen sem s svojo kariero, ki gre točno tako, kot sem si predstavljal. Kot pevec sem želel delati drugačno glasbo, kot jo ustvarjajo moji glasbeni kolegi, torej glasbo za zabavo, za žur. Zame je pomembno, da se ljudje zabavajo.

	Obstaja veliko jazz glasbenikov, ampak slabih. Prav tako obstaja veliko pevcev, ampak slabih. Jasmin Stavros o kakovosti med žanrsko opredelitvijo glasbe

Kaj vam daje boljši občutek, ustvarjanje glasbe v studiu in poigravanje z zvoki ali nastop pred množicami?
Najbolje se počutim na odru. V studiu je drugačen občutek, ker pesem posnameš enkrat in ostane za vedno. Na odru pa jo lahko odpoješ vsakokrat drugače. Koncert je posebna zgodba, daje ti navdih. Tudi zato, ker ljudem daš nekaj, česar si niti sam ne predstavljaš. Ljudem daš neka čustva, ki se v studiu ne morejo vzbuditi.

Zasledila sem, da so vam glasbeni kritki zamerili, ker ste se kot odličen bobnar odločili za kariero pevca.
Bobne sem nehal igrati, ker je izginila ljubezen. Enostavno nisem mogel igrati tistega, kar sem si želel. Ni bilo priložnosti in glasbenikov, s katerimi bi lahko ustvarjal jazz, zato sem bil dolgo časa studijski bobnar. Vse ure vaje in učenja sem prenesel v igranje komercialne glasbe, da bi lahko preživel. Malo priložnosti je bilo, kjer sem lahko kot bobnar užival v igranju. Hkrati pa z besedilom veliko lažje izražam svoje občutke.

Začeli ste kot jazz glasbenik. Ste kdaj občutili kritiko, da ste se preusmerili v "lažjo" glasbeno zvrst, torej pop glasbo?
Zame je vsaka glasba dobra, ne glede na zvrst. Če je ustvarjena s srcem, z ustvarjalnostjo, z energijo, potem je vsaka glasba dobra. Tudi za pop glasbo moraš biti nadarjen. To glede jazza pa je relativno. Mogoče se jaz nisem več našel v tej glasbi.

Ste kdaj v karieri občutili, da ste že vse povedali in je čas, da se umaknete?
Nikoli. Imel sem obdobje, ko sem si želel premor. Ampak so mi glasbeni kolegi, s katerimi sem ustvaril album Nemoj se udavati, dali motivacijo in novo energijo. Hkrati imam srečo, da so moji koncerti dobro obiskani, kar mi daje dodaten zagon.

	Dobra osvetlitev in dobro ozvočenje omogočita občinstvu, da te dobro vidi in dobro sliši. Potem pa šteje samo pesem. Kaj ti bo osvetljava, ozvočenje, kostumi, če nimaš pesmi? Lahko greš kar domov. Jasmin Stavros glede vizualne dodelanosti nastopov

Imeli ste že ogromno glasbenih nastopov. Se vam zdi, da se občinstvo skozi leta spreminja? Ali postajajo poslušalci zahtevnejši?
Generacija se je zagotovo, saj so prvi obiskovalci mojih koncertov že malce starejši. Zanimivo pa je, da 19-letno dekle zna besedila mojih pesmi. Tudi produkcija je napredovala, celotna organizacija koncertov, osvetlitev odra mora biti dobra. Prej sem pel z monitorji, zdaj pojem s posebnimi slušalkami. Ampak to je prvi vtis, ko obiskovalcev pride na koncert, vse ostalo pa je pesem, glasba.

Še vedno velja, da so "vse Slovenke kot manekenke"?
So, so (smeh). Dobro je, da ne sledijo vse ženske "trendu" bulimije in anoreksije.

11. junija boste skupaj z Draženom Zečićem nastopili v Križankah. Je on vaša konkurenca?
Niti nisva, ker se najina glasba razlikuje. Ampak se ujameva, jaz sem na odru mogoče malce "agresivnejši".

Ali so dueti bodisi za eno skladbo ali koncert posledica pristne želje po sodelovanju z glasbenikom ali pa zgolj marketinška poteza?
To, kar delava z Zečićem, je posledica dejstva, da imava skupnega menedžerja, in dejstva, da sva dobra prijatelja. Najini glasbeniki so najboljši prijatelji, tako da med nama ni tekmovanja. Edino, kar mu zamerim, je to, da vedno nastopa prvi (smeh). Pri snemanju duetov je navadno težava uskladiti termine snemanja in snemanje videospota. Z nekaterimi hrvaškimi pevci sem posnel pesem, pa nikoli nismo posneli videospota.

Ljubezen do bobnov je enostavno izginila. © Nik Rovan

Kako gledate na mlad rod glasbenikov glede na to, da dandanes lahko vsak poje in posname album?
Zanimivo, da ste me to vprašali. Ko sem jaz nehal igrati bobne, sem dvomil vase, ali naj preneham ali ne. Rajko Dumić mi je takrat rekel, da bom potreboval tri leta, preden bom kaj ustvaril. Tri leta, tri uspešne albume in ob tem srečo, da bo na vsakem albumu par hitov, da te ljudje začnejo poslušati. Ko sem jaz začel snemati, ni bilo računalnikov in popravkov vokala, ampak smo snemali na trak in vse dokler ni bil posnetek brezhiben, nisem smel zapustiti studia. Tako in tako pa se na odru vidi, kdo je pravi glasbenik in kdo ne.

Ali mejni spor med Hrvaško in Slovenijo vpliva na vašo kariero?
Mogoče so nas nekateri mediji malce pozabili, mogoče nas nekateri glasbeni uredniki naključno ali pa namerno malce manj predvajajo, nekateri pa so nas popolnoma ukinili. Ne vem, nisem prepričan. Sicer imam v Sloveniji veliko prijateljev in se odlično razumemo, prebivalci nimamo težav.

Zakaj hrvaški glasbenik lažje uspe v Sloveniji kot slovenski na Hrvaškem ali celo širšem Balkanu?
To ni res. Zoran Predin ima v Zagrebo koncer vsakih 14 dni. Pride na nacionalno hrvaško televizijo in razlaga 20 minut. Kdaj si nazadnje videla hrvaškega izvajalca na slovenski televiziji? Mogoče je težava jezik, ker ljudje ne razumejo besedila. Mogoče pa glasbenikom hrvaški trg ni zanimiv. Dostikrat sem videl na televiziji tudi Magnifica, njegovi spoti so redno predvajani.

Danes poslušalci plačujemo, da poslušamo glasbenike. Če bi se jutri obrnile vrednote in bi moral glasbenik plačati, da bi lahko igral, bi vi še vedno nastopali?
Verjetno bi igral, če bi imel dovolj sredstev. Tudi jaz sem plačeval, da bi lahko igral. Ko sem igral jazz, sem lovil ribe in jih prodajal, da sem lahko igral. Takrat sem dejansko plačeval, da sem lahko igral glasbo, ki sem jo imel rad in sem jo hotel igrati. To fazo sem dal skozi.

Vrnite se k temu ...
Da bi se vrnil k temu? Ja, ampak ni občinstva.