Na svojem profilu na Facebooku ste zapisali, da si še nikoli niste ogledali podelitve oskarjev. Kako to?
Podelitve oskarjev so bile včasih v našem časovnem pasu vedno v zelo poznih nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah in niti ni bilo neposrednega televizijskega prenosa, kot je to zdaj nekaj let. Vsakič sem si naslednji dan sicer pogledal, kdo so zmagovalci, pokazali pa so tudi najzanimivejše povzetke. To mi je povsem zadostovalo.
Bili pa ste vedno na tekočem, kdo je zmagal.
Seveda sem bil. Ampak preprosto nisem imel časa, da bi gledal prireditev. Raje sem si začel prizadevati, da bom nekoč ta 3,85 kilograma težak zlati kipec dobil tudi sam (smeh). To je tako, kot sem si tudi rekel, da si ne bom ogledal kultnega filma Državljan Kane (Citizen Kane), dokler ne bom dobil oskarja. V podobnem smislu kot to, da se nihče ne sme dotakniti oskarja, ki ga prejme nekdo drug, ker naj bi to prinašalo nesrečo. Recimo, da sem sam šel še dlje, zato niti podelitve nikoli nisem gledal ... Tokrat pa jo bom pač primoran, ker bom zadevo komentiral.
Zakaj mislite, da so na Planet TV prav vas izbrali za komentiranje?
To je bolj vprašanje za Planet TV. Predvidevam pa, da so se name spomnili zato, da komentiranje ne bi bilo suhoparno. In seveda se zavedajo, da utegne biti z mano nadzabavno (smeh). Vedo, da Mitja Okorn ne bo dolgočasil gledalcev s statističnimi in zgodovinskimi podatki kot kakšen filmski kritik oziroma strokovnjak za oskarje, ki so res enota za odveč, še posebej ob 4. uri zjutraj. Z veseljem pa bom natrosil polno zanimivih informacij iz ozadja filmske industrije in "streljal" po svoje tako, kot to vedno počnem (smeh).
Si vam je uspelo ogledati že vse nominirane filme?
Okoli 80 odstotkov sem si jih ogledal, še preden so me povabili. Imam pa tako veliko povedati, da zagotovo ne bo težav s komentiranjem, še posebej ne, ker bosta z mano v studiu tudi kompetentna "filmoljubka" in publicistka Vesna Milek ter novinarka Suzana Kozel, ki je vrhunsko pripravljena in oborožena z vsemi potrebnimi statističnimi podatki. To tudi pomeni, da se bova z Vesno lahko povsem sprostila in bila spontano to, kar sva in kar o filmih in igralcih oba dobro veva ... Za takšne stvari se v življenju res ni treba pripravljati.
Kdaj boste pogledali še preostale filme, če jih sploh nameravate?
Ne verjamem, da si bom ogledal čisto vse. Zagotovo pa še kakšnega. To sem nameraval tudi, če ne bi komentiral podelitve. Že to, da sem si jih ogledal 80 odstotkov, je dovolj, da vem, za kaj se gre.
Kdo je vaš favorit?
Ga žal nimam, ker so mi bili vsi filmi približno enako dobri ali enako slabi. Osebno mi je bil najbolj všeč film, ki je nominiran za zvok. To je Edini preživeli (Lone Survivor), kjer se nisem niti malo dolgočasil. Favorita pa torej nimam. Vsak film mi je bil malo všeč in mi malo ni bil všeč. Ona (Her) in Klub zdravja Dallas (Dallas Buyers Club) sta na primer super filma, ampak oba imata kar nekaj težav z ritmom in sem se zato na trenutke dolgočasil. Enako je bilo pri filmu 12 let suženj (12 year a slave). Nebraske še nisem pogledal, Gravitacija (Gravity) pa zame ni film v pravem pomenu besede. To je bolj dokumentarec o vesolju ter kako tehnično in vizualno dobro posneti film. To je super vizualna dogodivščina, ki prikazuje Zemljo iz vesolja. Zatorej ga ne bi niti uvrstil v kategorijo za najboljši film, bi mu pa seveda dal vse možne nagrade za posebne vizualne učinke in fotografijo. Nikakor pa ne za režijo. Zame namreč ni režija, kako tehnično dovršeno narediti film, temveč kako povedati, prikazati zgodbo, da se te bo ta dotaknila, te nasmejala, ganila in predvsem, da te zgodba ne bo dolgočasila niti za trenutek. Gravitacije definitivno nihče ne bo gledal dvakrat, edino če ga bo zanimala zgolj tehnična zasnova filma.
Zakaj pa je po vašem mnenju prav film Gravitacija pobral vse pomembnejše bafte (britanski oskarji)?
Gravitacija ima močnega producenta (gre za Davida Heymana, op. a.), ki je eden od najvplivnejših britanskih producentov na svetu in ki je med drugim produciral tudi celotno "neverending" sago o Harryju Potterju. Tako ima verjetno veliko vpliva na britanske bafte, zato je bil film tudi tako zelo uspešen. Novinarji pa so nad tem, da je dobil toliko baft, precej razočarani. Vsi pravijo, da bo na oskarjih enako, vendar mislim, da ne bo tako, ker je to le nekako britanski film. V Ameriki Heyman, ki ga tudi osebno poznam in je zabavna družba, nima takšnega vpliva kot v Veliki Britaniji. Tam je kralj oskarjev seveda producent Harry Weinstein. Gravitacija bo seveda dobila vse tehnične nagrade in bo v drugih nominacijah spregledana, tako kot je bil to že Harry Potter. Če vprašate mene, veliko bolje kotira film Klub zdravja Dallas in podobni.
Kateri film bo tako po vaši oceni zmagal? In kateri igralci in režiser bodo slavili?
Za film nimam zmagovalne ocene, mogoče bi lažje napovedal za igralce in režiserje. Za glavno moško vlogo bo oskarja dobil Matthew McConaughey, za stransko pa Jared Leto ali Barkhad Abdi. Med ženskami bosta po moji oceni slavili edinstvena Cate Blanchett (Otožna Jasmine) in Lupita Nyong'o za vlogo v filmu 12 let suženj. Če bi bil film Otožna Jasmine nominiran za najboljši film, bi bil to moj favorit. Ne bi pa rekel, da se obeta oskar režiserju Martinu Scorseseju. Dobil ga je za film Dvojna igra (Departed), za katerega si ga nikakor ni zaslužil. Volk z Wall Streeta (The Wolf of Wall Street) ni dovršen film, tako da ne verjamem, da ga bo dobil Scorsese. Če bodo nagradili Leonarda DiCapria (nominiran je za glavno moško vlogo v Volku z Wall Streeta, op. a.), bo dobil oskarja za film, v katerem ni igral najboljše in bo dejansko dobil oskarja za vse svoje pretekle filme – tako, kot se je to zgodilo že prej omenjenemu Scorceseju s filmom Departed.
Ste si ogledali film Roka Bička Razredni sovražnik? Kakšen se vam je zdel?
Med vsemi slovenskimi filmi je to res zelo dobro izdelan film. In končno en gledljiv. Scenarij je vrhunski, glavni igralec Igor Samobor je prepričljiv. Edino, kar bi v bistvu popravil, je ritem filma, ki se na trenutke malo vleče. Predvsem pa bi moral Biček zaščititi mlade igralce (naturščike), ki seveda niso taki strokovnjaki, kot je Samobor, ki obvlada koncentracijo tudi v tišini. Pri naturščikih pa takoj vidiš, da ne vedo, kaj bi sami s sabo, ko nastopi tišina – ne znajo igrati in zato pade celoten ritem filma. Ritmično bi moral biti film hitrejši. Hitreje bi ga morali zmontirati in potem bi bil lahko popoln. Malo me je zmotila tudi fotografija – škoda, da se je režiser odločil za depresivno in da ne rečem "zateženo" zeleno barvo, kot je to ponavadi modno v vzhodnoevropskih art filmih. Razredni sovražnik ima hollywoodski scenarij in hollywoodsko režijo in bi zato potreboval tudi hollywoodsko fotografijo. Vendar zdaj morda že iščem šivanko v senu, ker je to res dober film. Ta film je milijonkrat boljši kot Čefurji raus, ki je sr***e, in milijonkrat boljši od Dvojine, in milijonkrat boljši od skoraj vsega, kar sem videl v Sloveniji, od filma Kruh in mleko naprej.
Glede na to, da je bil Razredni sovražnik slovenski kandidat za tujejezični film, nominiran pa ni bil, bi si po vašem zaslužil vsaj nominacijo?
No, to pa ravno ne (smeh). Definitivno si zasluži slovensko nominacijo, ker pri nas ni drugega filma, ki bi ga lahko nominirali za oskarja. Bilo bi pa seveda nadzabavno, če bi na koncu tudi bil nominiran, saj bi vsi preostali slovenski filmarji dobili krepko zaušnico, ker delajo take imbecilne filme ... Nato pa pride mladi Rok Biček in s svojim prvim filmom pokaže, kako se filme pravzaprav dela. Kako bi se moralo delati presežke.
