Kantavtor Adi Smolar, ki bo danes z zasedbo Mestni postopači v Cvetličarni praznoval svojo 30-letnico, meni, da so obletnice larifari, letos pa si je rekel: "Dobro, če sem že naredil ploščo (Se počasi daleč pride, op. a.), grem pa v Cvetličarno."
Glasbenik, čigar pesmi so pri nas ponarodele, pravi, da svoje popularnosti v vsakdanjem življenju ne čuti v ničemer drugem razen v tem, da ga nenehno vabijo k sodelovanju na dobrodelnih koncertih: "Strašljivo je živeti v državi, kjer se najbolj pereči problemi rešujejo z dobrodelnostjo. Kam pa gredo tisti zneski, ki nam jih jemlje davkarija? Smo najbolj obdavčeni državljani Evrope, po drugi strani pa moramo za lastne otroke, bolnišnice, prizadete, starce, bolne in socialno ogrožene na dobrodelnih koncertih zbirati denar. Sramota."
O svoji priljubljenosti zunaj meja Slovenije ni nikoli razmišljal: "Glede tega sem zelo skromen." Po njegovem mnenju je za naše glasbenike in literate pri prodoru na tuje trge velika ovira jezik: "Slovenščina je pač omejena na majhen prostor. Še Hrvaška nas recimo ne sprejema z veseljem in odobravanjem. Mi z lahkoto sprejemamo njihove izvajalce in avtorje v našem prostoru, oni pa se nas izogibajo in nas ne umeščajo v svoj program."
Tanja Žagar: Smolarja ni mogoče zasenčiti
Smolar bo sicer danes popoldne nastopil tudi na Kongresnem trgu na Shodu za prostore svobode, ki bo opozarjal na nestrpnost kampanje proti družinskemu zakoniku. "Sem podpisnik njihove listine, tako da je popolnoma normalno, da sem tam. Tukaj se ni kaj odločati. Menim, da je dolžnost vsakega normalnega človeka, da podpira pravice ranljivih in izpodrinjenih posameznikov, torej tistih, ki so drugačni."
