Svetinje smrti tudi smrt sage

Kar se bo letos končalo s Harryjem Potterjem in Svetinjami smrti, se je začelo leta 2001 s Harryjem Potterjem in kamnom modrosti, med njima pa se je zvrstilo nekaj zanimivih statistik, ki zgovorno pričajo o razsežnostih franšize. V desetih letih snemanja osmih filmov, posnetih po sedmih knjigah britanske avtorice J. K. Rowling, je bilo izdelanih 588 scen, med katerimi je bila največja Ministrstvo za čarovništvo, ki stoji pod obrambnim ministrstvom v Londonu in so jo gradili 22 tednov, v atrij ministrstva pa bi lahko spravili 50 londonskih avtobusov. Za kredenco v Dumbledorovi pisarni so izdelali 900 spominskih fiol, za Marmorno stopnišče 250 slik, za prizore v banki v zadnjih dveh filmih 210 tisoč kovancev, v vseh filmih skupaj pa so uporabili tudi 250 živali (brez žuželk), med katerimi je bila največja podvodni konj, najmanjša pa stonoga.

Kaj sledi po Potterju?
Zadnji film o Harryju Potterju oziroma drugi del Svetinj smrti, ki je svetovno premiero doživel prejšnji teden v Londonu, bo v kinematografe prišel 14. julija, v ljubljanskem Xpandu pa bo predpremierno na ogled že jutri, ko se bo projekcije udeležil celo britanski veleposlanik Andrew Page, ki je tudi sam velik ljubitelj Harryja Potterja. Sedem filmov iz čarovniške franšize je doslej prineslo 6,4 milijarde dolarjev zaslužka, konec sage, ki bo ponujal še več akcije in posebnih učinkov ter obračun med Harryjem in Mrlakensteinom, pa bo pottermanijo pripeljal do vrhunca. Vrhunca, po katerem se bo moral studio Warner Bros začeti ozirati za drugimi franšizami, ki bodo zagotavljale redni dohodek. Kot kaže, bodo to predvsem franšize iz sveta superjunakov, ki ne prihajajo iz Marvelovih, temveč DC-stripov – od novih nadaljevanj Batmana in Supermana do Wonder Woman in Zelene svetilke, ki na platna prihaja že 11. avgusta.