Mnogo let po hladni vojni se mlade generacije Rusov soočajo z neizprosno dediščino ZSSR: radioaktivnimi nesrečami, izpusti in odpadki proizvodnje jedrskih bomb. Čeljabinsk v zahodni Sibiriji je eno najbolj radioaktivnih mest na zemlji, v katerem je sevanje nekajkrat večje kot v Černobilu. Mesto, ki se je nekoč imenovalo Tankograd, je ime dobilo zaradi množične proizvodnje sovjetskega orožja in tankov med drugo svetovno vojno. To je bilo rojstno mesto ruske jedrske bombe, ki je med hladno vojno postalo eno skrivnih sovjetskih mest. V 50. in 60. letih se je v okolici mestne nuklearke Majak, ki se nahaja le okrog 60 kilometrov od središča mesta, zgodilo več hudih jedrskih nesreč in izlivov, o katerih so prebivalce dolgo obdržali v nevednosti. Danes tovarna jedrskega orožja obratuje kot skladišče jedrskih odpadkov iz Rusije, Evrope in ZDA. Zaradi nestabilnosti radioaktivno onesnaženih območij preti razlitje v Severno morje. Čeljabinsk je grozeča okoljska katastrofa.
Toda nenavadno mesto obenem premore tudi eno najbolj živahnih in brstečih plesih scen v Rusiji. Tankograd, liričen dokumentarni film govori o skupini za sodobni ples iz Čeljabinska pod vodstvom pionirke ruskega sodobnega plesa, koreografinje Olge Pona, v kateri mladi plesalci, med njimi solistki Maša in Volva, najdejo upanje v mračni ruski realnosti s pomočjo plesne umetnosti. Film, ki ga odlikuje tudi izjemna glasba dueta Ghost Society, je delo večkrat nagrajenega režiserja Borisa B. Bertrama, ki je med drugim sodeloval tudi z Larsom von Trierjem.
Ogled filma je brezplačen.
