V četrtek, 4. junija, so k nam na spregled (že drugič letos) prišli kultni jugo rockerji Prljavo kazalište.
Oživili so nostalgični časi bivše Juge. Če je kak poslušalec polnih Križank že postal imun na komade, kot so Sve je lako kad si mlad, Heroj ulice, Slaži mi in Ipak, pa se je bilo nemogoče izogniti spevnosti in legendarnosti žurerskega komada Mi plešemo oziroma Mi pijemo, kakor je necenzurirani naslov znane skladbe. Leta 1979 so izdali svoj istoimenski prvenec, deset let kasneje so ob obisku njihovega brezplačnega koncerta v Zagrebu razglasili neuradno rojstvo Hrvaške, leta 1999 so dobro leto predstavljali ploščo Dani ponosa i slave, po 30 letih pa so še vedno ustvarjalni in pri močeh za koncerte.
Hrvaški križanci med Rolling Stones, U2 in še kakšnimi rockerji iz osemdesetih let so uprizorili zanosni in retorično bogat nastop. Logo skupine, ustnice s sponko ter jezik, je bila gigantska napihnjena blazina, ki je bendu služila kot odrska kulisa. Gost je bil prvi vokalist Davorin Bogović, ki je zapel Crno bijeli svijet. Krajši vpogled v zgodovino benda nam je pred nastopom namenil vokalist Mladen Bodalac.
Prljavo kazalište – intervju:
Odgovarja Mladen Bodalac
Povod za nastanek benda Prljavo kazalište je baje obisk koncerta Rolling Stones. Je to res?
Zagotovo. Ta koncert je bil v Zagrebu nekje leta 1986, pri ustvarjanju samega benda je igral veliko vlogo. O čistih začetkih benda sam ne morem govoriti, saj sem v skupini od leta 1985, priključil sem se jim sedem let po nastanku. Vsi ti koncerti (Queen, Rolling Stones), ki so bili v tistem času v Zagrebu, so v veliki meri vplivali na to, da smo nase obesili kitare in začeli igrati. Po 30 letih, ki so hitro minila, odkar smo na sceni, še vedno vztrajamo in bomo, dokler nas to veseli.
Kaj je pomenilo imeti rock bend v osemdesetih letih?
Mi smo bili bend z ulice, kar smo po svoje še danes, in ne bend, ki ga je ustvarila estrada. Vse, kar smo ustvarili, smo dolgo nosili v sebi in to so bile naše sanje. Govorim predvsem v svojem imenu, saj sem od nekdaj sanjal, da bom nekoč rock pevec. To se mi je uresničilo in zagotovo nam je veliko pomenil uspeh benda Prljavo kazalište, da smo lahko govorili o stvareh in pritegnili pozornost … imeli pa smo tudi to srečo, da so naše pesmi našle pot do src ljudi. To je zagotovo razlog naše povezanosti s publiko in našega dolgega življenja kot benda.
Človek ima po 30 letih veliko več izkušenj. Vsaka nova plošča, vsaka nova pesem pa je nov izziv, le zavest in opus sta kriterij, da si na dobri poti. Tukaj so tudi veterani kdaj videti kot debitanti, je tako, kot bi prvič prijel kitaro v roke in kot bi delal prvo ploščo. Leta ti dajejo gotovost in izkušnje, ampak nastajanje novega materiala je tudi za nas vedno nov izziv.
Bi lahko našli kakšne vzporednice s prvencem Prljavo kazalište in Tajno ime?
Med njima je 30 let. Zamisli, kako se je med tem časom svet spremenil, doživljanje, v smislu tehnike in sploh v kakršnemkoli smislu. Prvenec je bil v takratni državi Hrvaški zelo pomemben album, eden izmed prvih punk albumov na tem prostoru. Dobro se je tudi prodal, sledila je turneja … Danes pa je šel svet naprej, mi smo zreli ljudje in glasba je ena izmed naših prvih ljubezni, ki nas je obdržala skupaj vse od najstniških let. Težko bi bilo to dvoje primerjati, tematsko in tako. Več ali manj pa se ve, da smo to še vedno Prljavo kazalište, ki preko glasbe izražamo svet na svoj način.
