Tekmovalci šova Naša generacija so morali na tablo napisati ime osebe, ki jo najbolj pogrešajo. Prva dva sta imeni povedala brez solza, a nato so drug za drugim jokali. Prva se je zlomila Jelka, ki so ji solze stopile v oči, ko je začela govoriti, da pogreša svojo vnukinjo Zojo. Zanimivo je, da so se čustveno zlomili tudi moški. Vedno dobre volje Levček je sicer solze kar dobro zadrževal, a je povedal, da si želi videti svojega sina Martina. Ob misli na svojega fanta je jokala Kim, za njo Pavel, ki je sicer rekel, da je svoji ženi poslal sporočilo, ona pa mu je odgovorila, da ga ima rada. "Od razburjenja se mi tako roka trese, da kar težko napišem," je povedal Jože, ki pogreša svojo Nežko. Govorniški oder je zapustil z besedami: "Nežka, dedi pride, čez nekaj časa," in ugriznil v pest, da bi nehal hlipati. Bolj vesel je bil Tine, ki je povedal, da bi najraje videl Tita, svojega psa, a je napisal "fotra", s katerim bi rad pokadil kakšen cigaret.
Psihologa sta pojasnila, da ni čudno, da ljudje že po desetih dneh pogrešajo svoje bližnje in ob tem padejo v jok: "Tekmovalci so v striktni socialni izolaciji, kjer nimajo stika s svojimi bližnjimi, s katerimi bi delili svoje stiske. So zelo nesvobodni."
