Kako zdravnica začne peti?
Najprej sem začela peti, potem sem začela študirati medicino.
Kako se pevka odloči za študij medicine?
Oboje me je vedno zanimalo. Glasba je bila v naši družini vedno prisotna, z njo se ukvarjajo vsi bratranci, Koširji in Kržiči, medicino pa je študirala tudi moja sestra. Ko sem začela študirati medicino, si nisem nikoli mislila, da bom imela bend in da bomo izdali CD, da se bo zgodila takšna velika stvar. Zdaj me tudi bolj vleče v glasbo kot pa medicino. Študij je zanimiv, delo mi pa ni ...
Torej so krivi geni ...
Lahko bi temu tako rekli (smeh).
Menda ste v sorodu s pesnikom Matejem Borom.
Ja, po mamini strani. Po drugi strani pa tudi s pesnikom Cenetom Vipotnikom in slikarjem Francetom Miheličem – to je ta družinska umetniška žilica.
Najbrž od tu tudi vaš talent za pisanje besedil?
Mogoče. Ne počutim se pesnica. Začela sem pisati pesmi in ljudem so bile všeč, in to je nekako uspelo skupaj z glasbo. Ne vem, ali bi lahko samo pisala, vedno mora biti zraven glasba.
Med vaše vplive uvrščate Norah Jones in Adele. Boste v Kinu Šiška igrali tudi njune priredbe?
Od Norah Jones ne, od Adele pa neko mešanico – prirejeno zadevo. Drugače smo se pa tokrat lotili nekoliko bolj nepoznanih bendov, na primer Nneke, pa Belgijke Selah Sue in Amy Winehouse.
Ste bili na koncertu Nneke, ki je bil pred kratkim v Ljubljani?
Ja, super je bilo.
Je tudi vaš bend tako družbenoangažiran, kot je Nneka?
Stremimo k temu, da opozarjamo na določene stvari, ki se nam ne zdijo v redu, vendar se trenutno osredotočamo predvsem na glasbo in na ta CD (prvenec z naslovom Poglej, op. a.).
Vendar ste na Paradi ponosa že nastopili.
Smo. Zavzemamo se predvsem za strpnost.
So kakšne priredbe pesmi tudi na vašem prvencu?
Ne, na albumu so samo naše avtorske skladbe.
V spletnih zadetkih se poleg vas velikokrat omenja Indija ...
Z Jernejem (Kržičem, op. a.) in kolegi smo šli v Indijo. Tam sva dobila veliko navdiha za glasbo, za ime ...
Ime?
Spoznali smo Izraelko Neomi, ki je bila zelo navdušena nad našo glasbo. Kar jokala je, ko smo igrali. Bila je zelo preprosta in simpatična, takšna, kot bi moral biti vsak človek.
Tudi filmčke ste snemali v Indiji.
Mislite MTV Cribs? To je bila zafrkancija, ker se Urša Kastelic, ki je tudi potovala z nami, amatersko ukvarja z režijo. S seboj smo imeli kamero, posneli smo tudi videospot za pesem Again, snemali smo ga v Rishikeshu na strehi zapuščenega ašrama. Nikjer nikogar, sonce in zelo lepo ...
Sicer vas je pod okrilje vzela založba Celinka. Kako to?
Najprej smo stopili v stik s Chantal (van Mourik, op. a.), ki dela za Celinko, in ona nam je predlagala, da to naredimo. Njo smo želeli imeti le za piar, potem pa je rekla, da se nam to izplača, saj je Celinka do avtorjev zelo prijazna založba. Sami sebi pravijo zadruga in z njimi smo naredili eno tako fajn pogodbo.
Na radiih vrtijo vaš singel, v Šiški boste imeli koncert, torej za začetnike v Sloveniji vendarle ni tako težko. Ali ste imeli srečo?
Mislim, da smo imeli malo sreče pa tudi kar dosti podpore od občinstva od začetka. Ko smo začeli in smo zbirali denar za prvi CD, je na prvi promocijski koncert prišlo 200 ljudi. Očitno je ljudem všeč, kar delamo, pa tudi ne pretvarjamo se, da smo nekaj, kar nismo. Poskušamo delati samo zato, da delamo, in ne zato, da bi se nekaj promovirali. Sicer sem zdaj tu in grem še nekam (smeh).
Vaše fotografije so takšne boemske. Ne?
Aja, boemske (smeh). Takšne preproste so, ne maramo komplicirati.
Vaš cilj je ... Evrovizija?
Ne. To zagotovo ne. Sicer pa bomo videli, kam nas pripelje. Samo da igramo in je super.
Lahko z vašo glasbo uspeš v Sloveniji?Ne vem, ali se da uspeti, ampak po navadi ravno nenavadne stvari uspejo.
Ima album kakšno rdečo nit?
Malo smo se bali, da bo mogoče preveč raznolik – snemali smo 13 komadov, dva smo izločili, ker smo si rekli, da sta mogoče zunaj tematike. Na koncu se je nekako vse povezalo v eno celoto, čeprav so komadi nastajali pet let, se pravi, da so precej različno obarvani, tematski in vse. Kar se zvoka tiče, je pa na koncu vendarle dobil neko rdečo nit.
V kateri žanr bi se uvrstili?
V pop s primesmi jazza, roka in bluesa.
