Mož dvajsetih vzdevkov je odraščal kot predmestni beli otrok, ki je poslušal glasbo temnopoltih. Na vprašanje, kako je sploh pristal v funk glasbi, odgovori: "Ker lahko stroji opravijo vse delo (referenca na lanski komad Machines can do the work), saj so si že pred časom izmislili tako sampler kot ritem mašino, s katerimi lahko belci ustvarjamo funk, ne da bi se nam bilo treba pretvarjati, da smo črnci." (smeh)
Če ne bi bil na odru, bi vsekakor prišel pogledat svoj žur.
Na lestvice je najprej splezal kot član različnih glasbenih skupin, medtem ko danes njegovo ime počiva na piedestalu pionirja elektronske glasbe. "Hotel sem postati popzvednik. Predvsem pod vplivom evforije, ki je spremljala skupino Osmonds in Dava Cassidyja, najstniškega glasbenika in TV-zvezdnika v 70. letih kultne zabavne TV-serije Patridge Family. Hotel sem postati nekaj podobnega. Ko pa je udaril punk, sem želel biti predvsem glasbenik in ne pop zvezdnik. Punk namreč v svojem bistvu ne priznava herojev. Sem pa že od vsega začetka deloval tudi kot didžej in didžeji takrat niso bili zvezdniki, ampak nekdo, ki je bil v klubu postavljen v kot in je vrtel plošče. Od nekdaj sem želel biti del glasbene industrije in biti pri svojem delu uspešen, tako da lahko potrdim, da so se mi uresničile otroške sanje."
Razliko v ustvarjanju glasbe nekoč in danes opredeli z besedami: "Danes lahko večino dela opravijo stroji, glasbenik pa se zato lahko bolj posveti ustvarjalnemu delu procesa." Pri samohvali je dokaj skromen, saj kot svoj najpomembnejši prispevek k plesni glasbi navede občutek za glasbeno širino in vpletanje humorja v svoje projekte.
"Prestar za ta posel"
Dejstvo je, da se veliko otoških glasbenikov zadnje čase spogleduje z dubstepom, vendar pa nam Cook zaupa, da je zvrst natančno preštudiral, a je ne dojame. "Mogoče to pomeni, da končno postajam prestar za ta posel. Ne vem, kako lahko plešeš na to glasbo. Preučil sem ga, razumem koncept 'lomljenega' zvoka, jasna mi je forma, ne razumem pa, kako se lahko na to glasbo znoriš."
Mladi očka ima letos potrjenih že 60 velikih nastopov, kar je po njegovih besedah količina, ki mu še omogoča normalno družinsko življenje. "Predvsem je zelo drugače, če hitiš po svetu in nastopaš sam. To ni turneja z glasbeno skupino, kjer greš od doma za več mesecev in si ves ta čas na poti z avtobusom. Od doma nisem dlje kot kakšen teden dni, pa še to le, kadar nastopam izven Evrope."
Navdušen nad nastopom samega sebe
Britanska glasbena revija Q je 47-letnika uvrstila med 50 glasbenikov in bendov, ki jih moramo videti, preden umremo. "Če ne bi bil na odru, bi vsekakor prišel pogledat svoj žur in mislim, da bi se imel zares dobro, saj sem prepričan, da bi tisti večer didžej vrtel samo tako glasbo, ki mi je všeč (smeh). Posebno priznanje zame v zvezi s to lestvico je sicer dejstvo, da so me tja uvrstili kot didžeja, saj so na seznamu sicer skoraj same velike pop in rock skupine."
Glasbenik, ki bo 29. aprila nastopil v Ambasadi Gavioli, družbo pa mu bodo za gramofoni delali Pookie, Eddie F, Angel Anx, Daniel Greenx in Crocy, nam na koncu zaupa, da pri zaključevanju nastopov ni prav izviren. "Tega najraje končam s kakšnim res velikim hitom. Pravzaprav zavrtim remiks svoje največje uspešnice in se poskušam čim prej pobrati z odra." (smeh)
