Kot da ne bi bil vsakdo hinavec, ki želi nesrečo drugemu, da bi se nad njo naslajal. Sicer je po ovinkih že kazal neke znake izsiljevanja, a je Janez kaj hitro utopil njegove upe z vprašanjem, ali se še spomni tiste zabave, ko je nalit kot mamba tiščal korenjaka nekemu geju v roke. Tema pogovora je bila v trenutku zamenjana in Borut je kar naenkrat postal nadvse čuteča oseba.
Ravno nerodno tiho je postalo, ko se je iz sosednjega stanovanja zaslišalo ropotanje in vse bolj razločni glasovi. Borut in Janez sta se spogledala, Borut pa se je le nasmehnil in namignil, naj posluša. Bila sta Irma in Bojan, ropotanje pa je bil verjetno rob postelje, ki je ob vsakem premiku trčil v steno. To je vedel tudi Janez, le tega ni vedel, da se to tako zelo sliši na drugo stran. Bilo mu je nerodno, a k sreči je bilo dogajanje preživahno, da bi mislil na to.
"Jaaa, daj mi ga, mmm, mnjammm, ohhh kako lepega imaš," je vreščala Irma. On pa je bil tiho in očitno samo užival. Janezu je postalo slabo, saj je pomislil, kam je vtikal svojega korenjaka. Gotovo so pred njim tam brodili že v stotinah. Imel bo srečo, če ni staknil kake bolezni. "Madona, njeno seksanje je mogoče meriti v kilometrih," je dejal Janez, ko je pomislil na vse tiste centimetre tičev, ki so že šli skozi njo. "Hehehe, res je! Le, da so njej verjetno že števec nazaj vrteli!" Ob tej pripombi sta se na ves glas zasmejala in nenadoma je na drugi strani nastala smrtna tišina.
Janez je pogoltnil debel cmok, Borut pa je pred usta nastavil iztegnjen kazalec. Janez je že videl pred vhodom stati Bojana, kako s svojimi ogromnimi rokami puli vrata s tečajev, a k sreči ni bilo tako. Prav počasi je na drugi strani stene spet začelo trkati in Irma je postajala vse bolj živahna. Janez si je oddahnil in pozorno prisluhnil dogodkom, ki so ga kar nekako vzburjali. Ko bi lahko, bi zvrtal luknjico in ju v živo opazoval pri akciji. Niti najmanj ni bil ljubosumen, saj
Irma ni bila njegova žena ali dekle, le neumen se je zdel sam sebi, ker je mislil, da daje samo njemu. Irma je že pošteno vreščala in očitno je bilo, da ima Bojan med nogami pravo anakondo, ko je ves čas tako tulila, kako velik in debel je in naj ga ne rine noter do konca, ker jo bo ubil.
Postelja je ob steno že tako močno nabijala, da je bilo slišati, kot da bosta zdaj zdaj priletela v sosednje stanovanje. Janez tega ni več mogel poslušati in se je Borutu zahvalil za hlače ter odšel proti domu. Obljubil mu je, da mu jih bo vrnil naslednji dan, in upal, da Darinka ne bo opazila, da nima svojih. "Ooo, lej ga lej! Nova služba, takoj nove hlače," je opazila Darinka s svojimi sokoljimi očmi. Še enkrat več je tisti dan pogoltnil debel cmok in dejal, da jih samo pomerja, saj so nekega tihotapca, in da jih bo vrnil, ker mu niso povsem prav. Ušel je v sobo in se takoj preoblekel v svoje cunje, Borutove hlače pa zložil in dal v vrečko.
Ta dan je doživel precej več, kot si je upal misliti, da bo, a vsega še ni bilo konec. Nekako bo moral še po svoje hlače k Irmi, sicer mu jih bo trapa še prinesla domov. In ko bo enkrat pri njej … Začaran krog, ki se verjetno nikoli ne bo prekinil. Pa še slabo vest je imel ves čas na ramenu, saj je bila Darinka ves čas tako ljubeča in prijazna. Še dobro, da ni vedel, zakaj, sicer bi po mestu iskal Valentina in ne Irme.
Kazalo pa je, da bo Valentin svojo usodo poiskal kar sam, saj je že nekaj časa tuhtal, da bo šel naravnost k Darinki. Bila sta že tako blizu in bil je prepričan, da si ga še vedno želi.
