Lastnik je šel s svojim odvetnikom po papirje v sosednji prostor, a to je bil verjetno le trik, saj se je pred podpisom želel še dodatno prepričati, da ne dela kakšne usodne napake. Lidija je bila ostra pogajalka za svojo stranko, Leonardo pa bogat kupec iz tujine. V resnici sta se dobro poznala in tudi tisti hip sta v tej ogromni sobi mislila le na eno. Kako čim prej priti skupaj v posteljo. Lidija je nesramno razmaknila noge in mu za hipec pokazala gladko obrito češpljico. Leonardo niti trznil ni. Bil je vajen njenih predrznosti, vseeno pa bi morda pričakoval, da si bo za tako pomemben sestanek nadela vsaj spodnjice. Lidija se je brez njih počutila bolj drzno, bolj pogumno, in to se je odražalo tudi pri njenih pogajanjih. Vedno je dosegla svoje in ni dvomila, da bo od starega dobila prelepo parcelo pod vsako normalno ceno. Poznala je njegovo zgodbo, celo spala je že z njim in takrat ji je na vrhuncu skupnih uric obljubil, da ji bo izdatno pomagal pri naslednjem poslu.
Obetala si je ogromen zaslužek od nadaljnje prodaje in ta občutek ji je dal še več moči.
Obleko si je potegnila navzgor po stegnih, levico spustila med noge in se začela pred Leonardovimi očmi zadovoljevati. Če ga pri njej nič ni moglo presenetiti, pa je bilo to zadnje dejanje vsekakor nekaj, kar ga je vsaj malo vrglo iz tira. Nasmehnil se je in resnično upal, da bo v tistem trenutku gospodar odprl vrata. Verjetno bi ga stresla kakšna kap, ko bi nasproti videl potrebno češpljo, vso svetlečo od sokov, ki so tekli iz nje. Imel pa je težavo, in sicer se mu je ob pogledu na potrebnico začel zbujati prijateljček v hlačah. Le kaj bi bilo bolj nerodnega kot to, da bi moral vstati in s trdim seči staremu v roko. Lidija bi enostavno potegnila krilo navzdol in zadeva bi bila rešena. Njena desnica je bila suha, levica pač ne, a kaj bi to, ko pa je desničarka in se bo tudi podpisala z njo. Vedno je bila pripravljena. Pogledal je stran, da bi se umiril, a je ugotovil, da zdaj celo sliši mokro tleskanje z druge strani. Ni zdržal več. Obrnil se je nazaj in pošteno presenečeno pogledal proti Lidiji, ki je stopala dvignila na zofo, se pošteno razkrečila in si hitro zabijala prste v poplavo, ki se ji je naredila med nogami. Usta je imela odprta, kot da bo vsak hip zakričala, njemu pa je srce začelo divje razbijati od strahu in adrenalina.
To je bila točka, ko je zagotovo prešla vse svoje meje in je bila vsekakor bližje katastrofi kot nedolžnemu rajcanju. Ni vedel, kaj bi, zadnji hip pa se je domislil edine rešitve, ki mu je padla na pamet. Vstal je, šel do Lidije, jo pograbil za roko in jo odvlekel proti vratom, ki so vodila v majhen kabinet. Tam je gospodar preživljal dneve in trenutno je bilo to edino zatočišče pred napovedano katastrofo. Takoj ko sta za seboj zaprla vrata, si je odpel hlače, potegnil trdega tiča iz njih, njo pa posadil na temnorjavo mizo. Zgrabil jo je za gležnje, jih dvignil v višino svojih ramen, pogledal proti mamljivo razprti češplji in se ji približal s svojim tičem. Brez omahovanja ga je zabil vanjo, še enkrat in še enkrat na vso moč. V njenih očeh je opazil odmaknjenost, stanje, v katerega je po navadi padla, ko ji je začelo prihajati. Prej bo, bolje bo … je pomislil in se ponovno na vso moč zabil med njena stegna. Eno nogo je izpustil in ji z dlanjo prekril usta. Dobro je poznal njen odziv na orgazem. V tistih trenutkih ni bila pri sebi in zagotovo bi ju spravila v nevarnost. Ponovno se je zabil do konca v poplavljeno češpljo, počakal, da ga je tesno objela z njo in začela nemočno trzati, obračati oči in lesti z dlanmi nazaj po brezhibno zloščeni mizi.
