Čeprav so že posledice hudega stresa na delovnem mestu zelo resne, gre pri sindromu izgorelosti za nekaj več. Ta v primerjavi z navadnim stresom ne izhaja iz zunanjega okolja in prisil, ki nam jih naložijo nadrejeni, temveč iz nas samih in zahtev, ki jih imamo sami do sebe.
Pretiran deloholizem je posledica vzgoje
"O izgorevanju in izgorelosti govorimo takrat, kadar nas naše notranje prisile, ki se kažejo kot storilnostno pogojena (labilna) samopodoba, ženejo v deloholizem in ta v preizčrpavanje. O storilnostno pogojeni samopodobi govorimo takrat, ko se človek vrednoti toliko, kolikor dobi zunanjih priznanj za svoje dosežke," pojasnjuje psihologinja Andreja Pšeničny iz inštituta Burnout.
Izgorelost prepoznamo po tem, da običajne občutke stresa, kakršna je preutrujenost, spremljajo še panični napadi, tesnoba, občutek ujetosti, težave pri sprejemanju odločitev, znaki depresije in nihanja samopodobe.
Pojav izgorelosti je posledica vzgoje, pri kateri so starši svojo ljubezen do otroka pogojevali s tem, da so mu izkazovali ljubezen večinoma le takrat, kadar je otrok izpolnil njihova pričakovanja. Oseba, ki so jo vzgajali v tem duhu, je takega odnosa navajena tudi v odraslosti, zato se v okoliščinah, ki so čustveno podobne zahtevam staršev, pretirano trudi, da bi jih zadovoljil.
"Takšno pretirano izčrpavanje skozi deloholizem privede do končnega psihofizičnega zloma, ki se lahko pokaže kot dolgotrajna popolna izguba energije, skupaj z močnimi anksioznimi in/ali depresivnimi znaki, ki se izmenjujejo z intenzivnimi občutki jeze, lahko pa tudi kot infarkt ali možganska kap," dodaja Pšeničnyjeva.
Spremenite priučene vzorce
Prav zaradi kompleksnosti vzroka izgorelosti je enako zahtevno tudi njeno zdravljenje in preprečevanje. Dobro je spremeniti delovne pogoje in se morda preusmeriti na manj zahtevno ali bolj umirjeno delovno mesto ali vrsto dela in tako kar se da zmanjšati negativne vplive okolja. Seveda pa je najpomembnejše pridobivanje znanj in veščin, ki pomagajo bolje obvladovati delovni stres, ter se osredotočiti na to, da o zahtevah drugih začnemo razmišljati drugače in spremenimo priučene vzorce razmišljanja.
Po mnenju Pšeničnyjeve bi bilo priporočljivo, da "bi tisti, ki pri sebi prepoznavajo znake izgorevanja, poiskali psihoterapevtsko pomoč, ki je osredotočena na oblikovanje bolj stabilne pozitivne samopodobe." Tudi če se vam zdi, da je izgorelost doletela tudi vas in da ne zmorete naprej, torej še obstaja upanje.
