Kaj nam z Repetejem prinašate Orleki?
Vlado Poredoš: Na drugačen način smo pristopili k albumu. Bogata akustika obsega pesmi, ki še niso bile predvajane. Pomladili smo ekipo. Album smo delali zato, da bi te songe dvignili na še kvalitetnejšo raven, zraven smo povabili še trio sester – gre za sestre naših članov benda. Vse so odlične in dejavne glasbenice. Igramo glasbo, ki odmeva v naših dolinah.
Kristijan Adamlje: Na novo so k nam prišli Jan Adamek, ki je trobentač in tudi sicer zelo ustvarjalen posameznik z veliko mero občutka ter hudičevo dober pevec.
Kaj pa simbioza v bendu, staro in mlado se po pravilih slabo meša?
Vlado: Ah kje, pri nas je odlično medgeneracijsko sodelovanje.
Kristijan: Starejši imajo več modrosti, mi mlajši pa zagona in idej, zato pridemo nasproti drug drugemu s kompromisi.
Orleki so danes odrasli orli, z nekaj orliči v svojih vrstah. Vsa leta ustvarjanja glasbe pa ste obdržali ljudskost v sebi, ki jo bend ima ali pa je nima. Ste ponosni na to?
Vlado: Smo. Všeč nam je tudi, da ljudje to prepoznajo pri nas. Naš osnovni motiv je slovenski ljudski etno melos.
Kristijan: Slovenci se velikokrat ne zavedamo svoje vrednosti, tradicije, zgodovine, ki jo imamo. Imamo bogato izročilo in veliko idej, smo po domače rečeno kul ljudje. Ne vem, zakaj bi delali kopije ameriške glasbe, če je toliko originalnega tukaj.
Vlado: Tudi Slovenci delamo odlično worldmusic – glasbo sveta. Kot Irci, denimo, s celo še boljšo in bogatejšo melodiko.
Vlado: Če se mogoče spomniš filma Živi bili pa vidjeli, ki so ga Buldožerji glasbeno opremili, tam je citat: Vsi veliki ljudje in vse velike reke prihajajo iz province.
Kristijan: Rock'n'roll s podeželja je močan in iskren.
Kako pomembno je za bend, da ujame duh časa?
Vlado: Seveda je pomembno. Mi nagovarjamo občinstvo skozi naša besedila, ki imajo praviloma zašiljeno ost. Kritiziramo, ko je treba, a tudi pohvalimo. Nismo imuni na zadeve, ki nas obdajajo. Jaz pišem večino besedil, kjer se sprehajam od ljubezenskih tematik do rudimentarnejših, ostrejših. Tudi mene prizadenejo stvari, ki se dogajajo okoli nas, in tudi jaz dobim položnice domov. Veliko pišem o teh zadevah. Mi smo delavski bend, smo med 99 odstotki, ne med enim. Sem klasični pripovedovalec zgodb. Rad začinim vse s humorjem, grenko/sladko, da človek med poslušanjem pomisli: "Ja, madona, ta ded'c 'ma prav."
Kristijan: Pomembno je tudi, da se v teh časih, ko je toliko praznine, depresije, naredi nekaj lepega. In ta album je zelo pozitiven, ni toliko melanholičen ali socialnokritičen. V njem je veliko življenja in ljubezni.
Do komercializacije glasbenega posla in odsotnosti vsebine imajo Orleki svojo pozicijo. Vse to se jim upira.
Vlado: Do vsakega komada pristopam z žarom in ljubeznijo. Zadnje kar pomislim, je, koliko bom zanj zaslužil. Najlepše, kar se nam je zgodilo, je to, da nas imajo radi ljudje in kritiki.
Pojavili ste se v nekem drugem času. Če nekoč primerjate z danes, katere so tiste najočitnejše razlike?
Vlado: Moram povedati, da takšnih bendov, kot so bili včasih, ni več. Takrat so imeli bendi nekaj za povedati. Vedelo se je, proti komu si bil – proti državi, proti sistemu. Dandanes ne vedo, proti komu naj bi se borili. Če se spraviš na koga, dobiš tožbo za vrat. Mi smo igrali že za vse, a smo vedno nadpolitični. Spomnite se Azre, Buldožerjev, EKV, Pankrtov ... Kakšna besedila, veliko vsebine! Tudi danes so dobri bendi, ampak so v kleteh.
Boste vedno glasnejši?
Vlado: Ja, že pripravljamo nove materiale. Menim, da bo šlo za rock'n'roll album, glasbo, iz katere smo izšli ven. Kitarist mi je predlagal, da dam albumu naslov Prestar za rock'n'roll (smeh). Delavsko okolje Zasavja, ki je podobno angleškima Manchestru in Birminghamu, od koder so izšla velika imena. Živimo proletariat, smo iz obrobja.
Simbioza v bendu?
Lepo se razumemo, le glede ustvarjanja se kdaj udarimo. Ampak ni sile. Smo že od leta 1989 skupaj.
Fanovska baza?
Vlado: Smo zelo odprti in radi imamo svoje oboževalce. Naša ciljna publika so vsi: od pampers pleničk do nočnih protez na nočni omarici. Zvezdništvo nam je tuje.
Kaj bi svetovali mladim bendom?
Naj čim več vadijo, delajo svojo avtorsko glasbo in bodo družbeno kritični. To je gonilo razvoja.
Na kaj ste najbolj ponosni v svoji dolgi, plodni karieri?
Vlado: Na to, da smo skupaj že 20 let. Člani so se menjavali, prihajali novi, a vsi smo ostali prijatelji.
Turneja v Južno Ameriko?
4. oktobra gremo v Brazilijo, Argentino, Urugvaj. Vabijo nas Slovenci, sicer pa smo igrali že povsod po svetu – Nova Zelandija, Amerika, Pakistan, Kitajska ... Nore zgodbice.
