Za nekatere akutne bolezni, med drugim za različne vrste rakavih obolenj, ran ter poškodb,
avtoimunska obolenja in tako dalje, se je namreč pokazalo, da terapije z matičnimi celicami
odločilno vplivajo na proces in uspešnost zdravljenja.
Možnost preživetja poveča terapija z matičnimi celicami
Tri klinične študije nakazujejo, da se je pri nekaterih pacientih z možganskim tumorjem, ki
so bili zdravljeni s kemoterapijo, zaradi transplantacije matičnih celic povišal odstotek možnosti
za preživetje. Matične celice se namreč vedno bolj uporabljajo za lajšanje stranskih učinkov
kemoterapije.
Podobno kot pri možganskem tumorju se določena podmnožica pacientk z rakom na jajčnikih bolje
odziva na visoko dozirano kemoterapijo, kadar zdravljenju sledi transplantacija matičnih celic.
Klinične študije so tudi pokazale, da se pri pacientkah z visoko rizičnim ali naprednejšim rakom na
dojkah izboljšajo možnosti za preživetje, kadar obsevanju ali kemoterapiji sledi transplantacija
matičnih celic.
''Obstaja več kliničnih študij in raziskav, ki potrjujejo vedno večji pomen uporabe matičnih
celic v procesu zdravljenja najtežjih akutnih bolezenskih stanj,'' je povedal
Samo
Borko, direktor družbe Neocelica.
''Zaradi vedno več dokazov o pozitivnih terapevtskih učinkih matičnih celic je pomembno tudi,
da se ljudje začnejo zavedati pomena shranjevanja matičnih celic. To predvsem s shranjevanjem
matičnih celic iz popkovne krvi zelo uspešno počnemo tudi v Sloveniji, kar pomeni, da ustvarjamo
kritično maso shranjenih matičnih celic, katerih uporaba v prihodnosti obeta še mnogo več,''
je pomen shranjevanja matičnih celic komentiral Borko.
Uspešno tudi pri zdravljenju ran in telesnih poškodb
Matične celice predstavljajo tudi vedno večji pomen pri zdravljenju v tkivnem inženirstvu.
Strokovnjaki so naredili poskus, v katerem so kovinski okvir čeljusti posejali z matičnimi celicami
in pospeševalniki rasti. Takšen okvir so nato vstavili v pacientovo ramo, kjer je v sedmih tednih
kost zrasla čez kovinski okvir. Kost so nato vstavili na mesto čeljusti.
Z matičnimi celicami so bili uspešni tudi pri nadomeščanju večjega dela lobanje. Zunanje dele
rane pacienta so namazali s proteinskim lepilom in matičnimi celicami. V roku treh mesecev je na
mestu zrasla nova lobanjska kost.
|
Pri taki transplantaciji praktično ni možnosti zavrnitvene reakcije, saj organizem dobi lastne celice, ki ne povzročajo neželenega imunskega odgovora. |
|
Matične celice so tiste “osnovne”, še nepopolno razvite celice v telesu, ki se pod določenimi pogoji lahko razvijejo praktično v katerokoli telesno celico, v živčno, mišično, krvno, jetrno ali katerokoli drugo. Kri iz popkovnice je tista kri, ki ostane v popkovnici po rojstvu otroka in je navadno skupaj s posteljico in popkovnico zavržena. Dobro desetletje pa je že znano, da je v krvi popkovnice dovolj matičnih celic za medicinsko uporabo. Tako shranjene celice so vedno na voljo. Pri taki transplantaciji praktično ni možnosti zavrnitvene reakcije, saj organizem dobi lastne celice, ki ne povzročajo neželenega imunskega odgovora. Prvo transplantacijo teh celic so izvedli leta 1988 v Franciji pri zdravljenju Fanconijeve anemije pri petletnem bratcu dajalca novorojenčka.
Postopek shranjevanja matičnih celic
Po porodu otroka se popkovnica prereže, zdravniki pa jo potem na obeh koncih pritisnejo, da kri ne izteče. Nato jo očistijo, z iglo odvzamejo kri iz popkovnice ter jo shranijo v posebno sterilno vrečko. Vrečko z zbrano krvjo nato ponavadi v določenem času kurir dostavi podjetju, ki je usposobljeno in registrirano za tovrstno shranjevanje (krvna banka). Kri testirajo in zamrznejo za morebitno uporabo v prihodnosti. V Sloveniji je prvi ponudnik shranjevanja matičnih celic podjetje Neocelica.
