"Na splošno vlada močan trend manj je več. Marsikateri preuranjen facelift zdaj nadomestijo dermalni polnilci, botoks, pelleve, skratka manj invazivni posegi," zaupa Tea Jedlovčnik Štrumbelj, plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurginja.
Posegi, ki le osvežijo
Ker je v modi naraven videz, posegi človeka ne spremenijo, ampak le osvežijo. "Koliko to posameznemu kirurgu uspe, je pač v njegovih rokah in sposobnostih približanja naravnemu," pojasni. Tovrstnih posegov pa bo, kot napove, vedno več, "saj sama družba nekako favorizira lepoto in svežino; bi rekla, da kar preveč".
Liposukcija kar v salonu
Liposukcija brez igel, nekirurški lifting (pelleve), dermalni polnilci in razni pilingi so le nekatere izmed manj invazivnih metod, ki jih zdaj opravljajo tudi v kozmetičnih studiih. "Ljudje jih vsaj v prvi fazi raje uporabljajo, kot pa da startajo kar s kirurškim posegom," pove in doda: "Za dosego končnega optimalnega cilja pa je vseeno potreben." Cena botoksa pri nas je približno od 200 do 300 evrov, odvisno od količine, ki se jo vbrizga, in deluje okoli osem mesecev. Za facelifting boste odšteli od tri tisoč do okoli pet tisoč evrov.
Previdno na Balkanu
Posegi pri nas so v primerjavi s tujino še vedno cenejši, "sploh če govorimo o zahodnoevropskih deželah, v vzhodnoevropskih deželah pa so tudi cenejši". Cenejši posegi se včasih izvajajo tudi v klinikah, kjer morda ni vse glede po standardih, prav tako ni pregleda nad tem, ali jih dela ustrezno usposobljen kirurg, pove. Na tako imenovano črno prakso, ki jo opravlja strokovno nepodkovano osebje, opozarja tudi estetski kirurg Franc Planinšek. V Kirurški sanatorij Rožna dolina namreč skoraj vsak teden prihajajo primeri ponesrečenih korekcij, pretežno z Balkana. Tako strošek operacije povečanja dojk iz prvotnih dva tisoč ob vnovični korekciji naraste na od sedem tisoč do osem tisoč evrov.
Liposukcij več kot operacij dojk
Redukcijska in augmentacijska mamoplastika (zmanjšanje in povečanje dojk) ter posegi na trebuhu (liposukcija, odstranitev odvečne kože) so med kirurškimi posegi pri nas najpogostejši, pri minimalno invazivnih posegih pa si prvo mesto delita botoks in dermalni polnilci, pove estetska kirurginja Tea Jedlovčnik Štrumbelj. Pred dvema letoma je bilo več korekcij sramnih ustnic, vendar o nekakšnem trendu sogovornica ne more govoriti, občasno se pojavlja tudi več liposukcije kolen in lipofilinga zadnjice. Sicer pa Franc Planinšek ugotavlja, da število operacij nezadržno raste.
Najpogostejša liposukcija
V zadnjem desetletju je bila po svetu sicer najbolj priljubljena mamoplastika, najnovejša raziskava ISAPS (International Society of Aesthetic Plastic Surgery) pa kot nov trend omenja liposukcijo, ki predstavlja malo manj kot petino vseh lepotnih posegov. Sledi ji mamoplastika, facelifting in rinoplastika. Največ lepotnih operacij opravijo v Združenih državah Amerike, Mehiki, Indiji in na Japonskem. Prav tako v tujini prevladujejo manj invazivni posegi.
Korekcija bradavičk
"Povečanja števila operacij zgolj prsnih bradavičk pri nas nisem opazila," pravi Tea Jedlovčnik Štrumbelj. V tujini je bil namreč lani opazen trend spremembe oblike, velikosti ali barve bradavičk, na trgu pa so se pojavljali celo izdelki za posvetljevanje. Kot pove, bradavičke včasih popravlja v sklopu posega na dojkah, občasno pa tudi same, na primer če so ugreznjene. "Vsaj glede bradavičk bi rekla, da ti posegi niso popolnoma nedolžni, saj so zelo prepredene z živčnimi končiči; tu se stekajo mlečni vodi in vsak invaziven poseg prinaša nevarnost, da se kaj od tega poškoduje," pojasni.
Ne spreglejte galerije.