Pojavi se lahko kadarkoli
Panični napad je ena najhujših izkušenj, kar jih je. Poleg samega napada vedno obstaja huda negotovost, kdaj se bo napad ponovil. Panična motnja je dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Lahko se pojavi pri katerikoli starosti, najpogosteje pa se pojavi pri mladih odraslih. Vendar pa vsak, ki je doživel napad panike, ne razvije panične motnje. Za tiste, ki imajo panično motnjo, pa je pomembno, da poiščejo terapijo. Če ostane nezdravljena, je ta motnja lahko uničujoča.
Omejuje življenje
Panično motnjo velikokrat spremljajo še druga stanja. Lahko se razrastejo fobije, ki se razvijejo na krajih in situacijah, kjer se je zgodil panični napad. Na primer, če se vam je napad pripetil na avtobusu, lahko razvijete strah pred avtobusi in se jih začnete izogibati. Življenja nekaterih ljudi postanejo izjemno omejena – izogibajo se običajnih, vsakdanjih aktivnosti, kot je nakupovanje živil, vožnja in v nekaterih primerih celo zapuščanje hiše. Ali pa so se sposobni soočati s situacijo, ki se je bojijo, le če jih spremlja partner ali druga zaupna oseba. V bistvu se izogibajo kakršnekoli situacije, v kateri mislijo, da se bodo počutili nemočne, če se panični napad pojavi. Ko življenje postane tako omejeno zaradi te motnje, kar se zgodi eni tretjini ljudi s panično motnjo, imenujemo stanje agorafobija. Nagnjenost k panični motnji in agorafobiji je dedno in se ponavlja v družini. Zgodnja terapija pri panični motnji pa velikokrat ustavi napredovanje k agorafobiji.
Znaki paničnega napada:
- popolna panika
- občutek izgube nadzora ali občutek, da se nam bo zmešalo
- hitro bitje srca in bolečine v prsih
- občutek omedlevice
- težko dihanje in občutek dušenja
- hiperventilacija (hitro, sunkovito dihanje)
- napadi vročice in mrazenja
- tresenje ali gomazenje
- slabost ali krči v trebuhu
- občutek neresničnosti
Zdravljenje
Panika in anksioznost sta ozdravljivi in ljudje se zelo dobro odzivajo na relativno kratkoročne terapije. Te motnje spadajo celo med najbolj ozdravljive psihološke težave. Obstaja veliko metod, ki pomagajo premagati tovrstne probleme.
Vedenjska terapija
Za zdravljenje anksioznosti se najpogosteje uporablja vedenjsko-kognitivna terapija. Ta oblika terapije je usmerjena k zmanjšanju iracionalnih misli in vedenja, ki ojača simptome panike. Med pogosteje uporabljene vedenjske tehnike sodijo relaksacijske tehnike, pogosto pa se uporablja tudi tehnika postopne izpostavljenosti situacijam, ki so se pojavile pred paničnim napadom. Izboljšanje se kljub zdravljenju ne pokaže takoj, temveč šele po približno dveh do treh mesecih. Primerna terapija lahko prepreči ali vsaj zmanjša pogostost in moč paničnih napadov in prinaša olajšanje pri 70 do 90 odstotkih ljudeh s panično motnjo.
Poleg terapije in zdravil lahko posamezniki tudi sami nekoliko prispevajo k zmanjšanju obsegov paničnih napadov. Zdravniki osebam s panično motnjo priporočajo izogibanje nekaterim substancam, ki lahko poslabšajo panične napade – sem sodita na primer kofein in alkohol. Poleg tega je priporočena zmerna telesna vadba ter uporaba različnih tehnik za zmanjševanje stresa (npr. joga), saj naj bi te pomagale zmanjšati frekvenco in intenzivnost napadov panike.
