Raziskava šole za zdravstvo je pokazala, da si 22 odstotkov uporabnikov javnih stranišč po opravljanju fiziološke potrebe ne umije rok, pri čemer so najbolj higienične mlade ženske, najmanj pa starejši moški, razlaga Eva Grilc z Inštituta za varovanje zdravja RS.
Leglo bakterij
Večina bakterij, ki jih najdemo na javnih straniščih, se prenaša z dotikom. V ameriški raziskavi, v kateri so podatke pridobili na šestih ženskih in šestih moških javnih straniščih, so odkrili 19 skupin bakterij, pri čemer se jih največ zadržuje na vratih stranišča, tleh, pokrovu školjke in posodici za milo.
Iz rok v usta
“Čeprav se bakterije, ki jih najdemo na javnih straniščih, prenašajo z dotikom, večina od njih ni človeku nevarna,” pojasnjuje Grilčeva in dodaja, da se škodljive bakterije iz javnih stranišč prenašajo po principu iz rok v usta. Na javnih straniščih se poleg bakterij, ki so del kožne in črevesne flore, lahko pojavijo mikroorganizmi, ki povzročajo razne črevesne okužbe,” opozarja sogovornica. Pri tem svetuje, naj si “ljudje po uporabi javnih stranišč vedno temeljito umijejo roke. Zelo pomembno je tudi, da starši svoje otroke naučijo, kako se čim manj dotikati površin na javnih straniščih in kako si pravilno umiti roke.”
