Po vidu in vohu se posvetimo še okusu, tipu in sluhu.

Neokrnjen občutek za okus
Otopelo zaznavanje okusa
Živčni končiči na jeziku začno okoli 65. leta starosti počasi izgubljati svojo senzorično sposobnost, najprej začne pojemati zaznava kislega in grenkega okusa. Okušalne brbončice so sestavljene iz 50–100 specializiranih celic, ki ves čas na novo nastajajo. Določen okus zaznamo, ko kemične snovi iz hrane med žvečenjem in požiranjem vzdražijo okušalne brbončice. Vzroki izgube okušalnih sposobnosti so povezani s podobnimi dejavniki kot pri izgubi voha, in sicer so lahko krive okužbe dihalnega sistema, onesnaženost zraka, nekatera zdravila ali pa gre za del procesa staranja. Še posebno nevarna utegne biti izguba zaznave slanega ali sladkega okusa za nekatere bolnike. Starejši človek s sladkorno boleznijo je z izgubljeno zaznavo sladkega tako podvržen škodljivim učinkom pretiranega uživanja sladkorja. Ljudje, ki so neobčutljivi na slan okus, so nagnjeni k dosoljevanju jedi. Če gre hkrati za bolnike s hipertenzijo, si s tem povečajo verjetnost kapi.

Kaj je mogoče ukreniti prej? Dosledna ustna higiena pomaga tudi pri ohranjanju kondicije receptorskih celic na jeziku. Hkrati jih varuje pred potencialnimi vnetji. Ko začnete opažati, da je vaše zaznavanje spektra okusov postalo manj intenzivno, ni še vse čisto brezizhodno. Zagotovite čim večjo raznolikost okusov v posameznem obroku, dodajajte močne začimbe, pomembno je le, da omejite sol in sladkor.

Suha usta
Ocenjeno je, da nekaj več kot 400 zdravil, med njimi so tudi običajna zdravila za srčne bolezni, lahko povzroči neželeni učinek simptoma suhih ust. Zmanjšano delovanje žlez slinavk povzroči stanje, ko nimamo dovolj sline za ohranjanje vlažnosti ust, lahko pa je porušena tudi protibakterijska zaščita v ustih. Posledica je lahko karies, prizadet pa je tudi okus.

Ker bolniki z jemanjem zdravil ne smejo preprosto prenehati, si je treba pomagati drugače.
Posebej pomembna je skrb za zobe in ustno votlino, krtačenje mora biti nežno. Žvečenje žvečilnih gumijev brez sladkorja pospeši in poveča izločanje sline. Pomaga pitje vode z dodano limono. Pitje tekočine med vsakim obrokom pa olajša žvečenje in požiranje. Znano je, da kofein, alkohol, tobak, pikantna in slana hrana izsušijo ustno sluznico, zato se jim gre izogibati v čim večji meri. Morda vam zdravnik lahko predpiše drugo zdravilo s podobnim učinkom, ki pa ne izsuši ustne sluznice.

Za vznemirljive tipalne dražljaje
Za tip so odgovorna tipalna telesca, razporejena po dlaneh, podplatih, ustih, blazinicah prstov in drugje. Za mraz, vročino in bolečino so občutljivi živčni končiči zelo neenakomerno porazdeljeni v koži. Koža je naše največje čutilo. Zato izgubljanje njene elastičnosti drastično zmanjša občutljivost na dotik, upade tudi število tipalnih receptorjev. V redkih primerih k otopitvi tipalnega čuta prispevajo tudi nekatera zdravila za uravnavanje krvnega tlaka.
Prvo pravilo je: ne poškodujte si kože in s tem tipal! Pozimi si roke zaščitite pred mrazom in s tem zavarujte živčne končiče v blazinicah prstov. Izpostavljanje mrazu lahko sčasoma oslabi sposobnost zaznavanja.
Zdrav način življenja, redna vadba, odpoved kajenju – vse to zagotavlja živčnim tkivom v koži dobro preskrbo s kisikom in povečuje njihovo odzivnost. Hrana, bogata z vitaminom B12 in niacinom (perutnina, ribe), je prav tako blagodejna. Ko živčne celice enkrat odmrejo, se ne morejo več regenerirati. Vendar si lahko pomagate z aspirinom, ki razširi krvne žile in pospeši cirkulacijo. To stimulira naravni metabolizem kože, kar pomeni tudi večjo čvrstost kože.