V sodobni kuhinji se vse bolj uporabljajo olja, ki ne zagotovijo le maščob, ampak tudi antioksidante, vitamine in minerale. "Konopljino olje vsebuje maščobne kisline omega 3 in omega 6 v idealnem razmerju za človeka. Najbolje ga je uživati nesegretega na solati, iz njega pa lahko delamo tudi majoneze. Priporočljiv dnevni odmerek je 50 mililitrov," pravi Mateja Dereani, strokovnjakinja za prehrano.
Arganovega ne segrevajte
Arganovo olje je znano kot multiolje, ki se uporablja za nego kože in las pa tudi pri masaži in v prehrani. "Ima zelo edinstveno aromo, malce po zemlji in oreščkih, zato ga uporabljamo kot olje, ki ga v hrano dodamo na koncu. Nikakor ga ne kuhamo. Odlično je kot dodatek enolončnicam, kuskusu in rižu. Prav tako ga lahko dodamo na sladko hrano," pojasnjuje sogovornica.
Oljčno kupite eko
Oljčno olje je dolgo veljalo za zelo zdravo, kar lahko še vedno trdimo za tako, ki je naravno in pridelano s stiskanjem, ne z rafinacijo. "Težavo lahko predstavljajo tista oljčna olja, ki niso ekološko pridelana, ker vsebujejo veliko pesticidov in raznih drugih kemikalij. Hkrati pa ni nobenega zakona, ki bi zagotavljal, da proizvajalec oljčnega olja ne meša še s katerim drugim. Najbolje je, da kupimo ekološko, hladno stiskano oljčno olje, saj bomo tako zagotovo dobili kakovost," predlaga Dereanijeva. Oljčno olje lahko uporabljamo tudi za cvrtje, vendar pod pogojem, da ga ne segrevamo preveč.
Olja, ki škodijo
Olju smo veliko časa delali krivico in ga kategorizirali kot škodljivo, vendar so nenasičene maščobe, denimo v oljčnem in lanenem olju, dobre, zdrave in priporočljive. Taka olja moramo uživati hladna. Previsoko segrevanje, pri katerem se iz olja začne kaditi, je za telo škodljivo. Oljčno olje, ki ima zelo nizko temperaturo, se začne hitro žgati, nenasičene maščobne kisline pa začnejo prehajati v nasičene. Pri dolgotrajnem pregrevanju nekaterih neobstojnih olj, kot je laneno, se začnejo tvoriti škodljive transmaščobne kisline, ki so povezane predvsem z nastankom bolezni žil.
Pri nakupu olja bodite pozorni, da ne kupujete rafiniranega, saj je procesirano na visoki temperaturi, pod visokim pritiskom, s kemikalijami, in je zato odsvetovano.
Za cvrtje arašidovo in sezamovo olje
Posebnost arašidovega olja je, da pri cvrtju ne vpije arome hrane. V njem lahko cvrete različno hrano drugo za drugo, saj bo pri tem vsaka ohranila svoj okus. Sezamovo olje prenese najvišje temperature in je zato primerno tudi za cvrtje, obenem pa je zelo zdravo, saj je vir maščobnih kislin omega 3, 6 in 9 ter antioksidantov, vitaminov in mineralov. Za cvrtje sta primerni še kokosovo in sončnično olje.
Kokosovo olje ne dviguje holesterola
"Kokosovo olje vsebuje nasičene maščobne kisline, prav tako kot meso, vendar so maščobne kisline v kokosu tiste s srednjimi verigami in se v telesu obnašajo popolnoma drugače kot tiste z dolgimi verigami v mesu, ki dvigujejo holesterol. Ravno nasičene maščobne kisline dajejo kokosovemu olju stabilnost pri shranjevanju (ne postane hitro žaltavo) in tako tudi pri kuhanju, ker pri segrevanju ne nastajajo nobeni stranski produkti," pravi prehranska strokovnjakinja Mateja Dereani.
Številni zdravilni učinki
Arganovo olje. Vsebuje nenasičene maščobne kisline, sterole, vitamin E, omega 3, omega 6, omega 9 in je zato zelo zdravo tudi za zunanjo uporabo.
Laneno olje. Je vir dveh nujno potrebnih maščobnih kislin, ki ju človeško telo ne more proizvesti samo, to sta linolna in linolenska kislina.
Palmovo olje. Po lastnostih in delovanju je podobno kokosovemu olju, torej je primerno za praženje. Je bogato z vitaminoma A in E ter je lahko prebavljivo.
Bučno olje. Vsebuje nenasičene maščobne kisline, ki jih organizem potrebuje za normalno rast in razvoj. Poleg konopljinega in lanenega olja spada med hranilno najbogatejša olja.
Orehovo olje. Preprečuje kislost v tankem črevesu in spodbuja delovanje ledvic. Primerno je za solatne prelive, žitne jedi in jutranje kosmiče.
