“Lahko bi rekli, da so tradicionalne slovenske jedi – med katerimi so nekatere tudi zaščitene – primeren del pestre in uravnotežene prehrane, saj so pridelane lokalno in za sabo nimajo številnih kilometrov,” razlaga Živa Korošec z Inštituta za nutricionistiko. “Seveda ni mogoče metati vseh v isti koš, saj ekstra deviško oljčno olje in prleška tünka pač nista enako zdrava,” pravi in dodaja, da je “dobro tudi to, da sta zaradi zaščitenosti tako pridelava kot predelava veliko bolj nadzorovani”. Kot pri drugih je tudi pri teh izdelkih potrebna zmernost pri uživanju.
Jejmo čim več domačega
“Ohraniti je treba lokalno pomembne jedi, ki počasi izginjajo,” je prepričana Vesna Erhart iz Zavoda EKOmeter. Pri tem imajo po njenem mnenju veliko vlogo gostinci, turistična društva, občine in ljudje, ki moramo po jedeh povpraševati, oziroma kot pravi: “Najboljša zaščita naših posebnih jedi je ta, da se čim pogosteje pojavijo na našem krožniku.”
Bo uspelo še sedmim?
Na evropski ravni je Slovenija do sedaj zaščitila 14 izdelkov, v postopku pa je trenutno še sedem vlog. Poleg kranjske klobase na zaščito čakajo mohant, prekmurska šunka, kraški med, piranska sol, štajersko-prekmursko bučno olje in kraška panceta.
O potici ne duha ne sluha
“Meje držav so se skozi zgodovino spreminjale, k nam so svoje navade prinesli tudi vojaki in priseljenci. Ne smemo pozabiti niti na geografske značilnosti območja,” na vprašanje, zakaj med zaščitenimi izdelki ni nekaterih jedi, na primer žgancev ali kislega zelja s klobaso, odgovarja Erhartova. “Burja se pač ne ozira na državno mejo med Slovenijo in Italijo,” pravi. “Podobno je s potico, ki jo izdelujejo tudi zunaj naših meja. Še več, sladici, ki jo na Gorenjskem imenujejo potica, se na Bovškem reče bganca.”
Zaščiteni izdelki
Prejšnji teden se mu je z zaščiteno označbo porekla pridružil bovški sir, poleg njega pa so tako zaščiteni tudi sir tolminc, nanoški sir, ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre in kočevski gozdni med. Z geografsko označbo pa se ponašajo kraški pršut, šebreljski želodec, zgornjesavinjski želodec, prleška tünka, kraški zašink in ptujski lük. Oznako zajamčena tradicionalna posebnost pa so si prisvojile prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi in belokranjska pogača.
