Akutna faza traja od 12 do 48 ur (odvisno od stopnje poškodbe), cilj prve pomoči v akutni fazi pa je omiliti bolečino, preprečiti nadaljnje poškodbe in nadzorovati oteklino. Od ustreznega ravnanja je pogosto odvisna dolžina in uspešnost rehabilitacije.
Hlajenje
Pri zvinu gležnja je potrebno čimprejšnje hlajenje, kar upočasni otekanje in ublaži bolečino. Hladimo lahko s hladilnimi spreji (verjetno najmanj učinkoviti, ker ne delujejo globinsko, ob napačni uporabi lahko pride do omrzlin), namakanjem v mrzli vodi, s hladilnimi sredstvi za večkratno uporabo (kriopak), največkrat pa uporabljamo vrečko z ledom. Ledeno oblogo zavijemo v tanjšo tkanino in jo položimo na poškodovano mesto. Hladimo 20 minut. Če se pojavi rdečica, s hlajenjem prenehamo že prej. Postopek večkrat ponovimo. Ledu ne smemo položiti neposredno na kožo, saj bi lahko s takim ravnanjem povzročili ozeblino.
Obveza
Običajno uporabljamo bandažni ali elastični povoj, s katerim čvrsto, vendar ne pretesno povijemo gleženj. Pomembno je, da obveza ne ovira krvnega obtoka. Cilj je zmanjšati oteklino in preprečiti krvavitev, idealen je elastičen povoj od prstov na nogi do sredine goleni. Uporablja se istočasno s hlajenjem.
Dvig poškodovanega sklepa (elevacija)
Nogo s poškodovanim gležnjem podložimo z blazinami in jo dvignemo nad višino srca, s čimer pospešimo venski in limfni obtok. Trajanje in intervali elevacije so odvisni od teže poškodbe.
Počitek
Cilj počitka je preprečiti nadaljnje poškodbe tkiva. Okrevanje bo hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom gležnja prvih 24 do 48 ur. Z mirovanjem se zmanjša reakcija tkiv na poškodbo, izboljšajo pa se tudi učinki hlajenja in kompresije. Čas mirovanja je odvisen od stopnje poškodbe. Po poškodbi in še nekaj dni je priporočljivo jemati protivnetna zdravila. Po prvi (samo)pomoči pa mora prizadeti gleženj nujno pregledati zdravnik, napraviti je treba tudi rentgen zaradi morebitnih poškodb kosti.
Glede na stopnjo poškodbe lahko trajajo simptomi od enega do štirih tednov, bolečino v gležnju pa lahko ob obremenitvah čutimo tudi nekaj mesecev. Pri hujših zvinih je potrebna fizioterapija.
Vrnitev k vadbi
Za izboljšanje mišične moči so primerni športi kolesarjenje, plavanje in čim več hoje po ravnem, pozneje pa tudi lahen tek in hoja po različnih podlagah. Šport, pri katerem so pogosti hitri in sunkoviti gibi, pride v poštev šele, ko brez težav tečemo in smo zmožni sonožnih, enonožnih in cikcakastih poskokov.
Pomembna je uporaba primerne obutve – z nižjo in široko peto, po možnosti z zunanjo razširitvijo pete. Pri hoji po neravnem terenu naj bo obuvalo višje, tako da se oprime gležnja. Pri hujših zvinih je na začetku primerna uporaba opornic za zaščito poškodovanih vezi, pozneje pa je priporočljiva uporaba pri športih s sunkovitimi gibi in skoki.
Napake po zvinu gležnja:
- Topla kopel v začetni fazi, ko je gleženj še otekel.
- Hoja z berglami brez posveta z zdravnikom.
- Vztrajanje pri šepajoči hoji.
