Nenadno zardevanje je najbolj nenavaden in najbolj človeški izraz obraza, je zapisal davnega leta
1872
Charles Darwin v knjigi Izražanje čustev pri ljudeh in živalih.
''Nobena druga vrsta ne zardeva, ljudje pa to počnemo popolnoma nezavedno, običajno zaradi
strahu, krivde ali nelagodja. Zardevajo ljudje vseh ras, ne pa tudi vseh starosti. Zelo mladi in
zelo stari ljudje zardevajo redko ali pa sploh ne. Zardevajo tudi slepi ljudje, ženske pa pogosteje
kot moški.'' Te Darwinove besede do danes niso dobile dokončne znanstvene razlage.
Psihopati ne zardevajo
''Mislim, da gre za eno od največjih evolucijskih skrivnosti. Kakšen je evolucijski pomen
zardevanja? Očitno je, da se med razvojem človeštva ni pojavilo, da bi nas zaščitilo, saj z
zardevanjem nehote odkrivamo svoja resnična čustva. Pa vseeno zardevajo vsi ljudje, razen
psihopatov,'' razlaga
Frans de Waal, profesor psihologije in specialist za vedenje primatov na Univerzi
Emory v Atlanti.
Britanski profesor psihologije
Ray Crozier meni, da zardevamo v okoliščinah, v katerih obstaja tveganje, da bi
drugi odkrili, kaj v resnici mislimo, a tega ne želimo. Verjame, da je "izdajalska" rdečica znak
iskrenosti. V tem primeru rdečica deluje kot "korektor" slabega vedenja in drugim javno sporoča
nezavedne občutke krivde, ki grizejo "rdečkarja".
Tako pri belcih kot pri črncih je rdečica vidna. Ni pa jasno, zakaj ženske zardevajo
pogosteje. Nekateri to razlagajo z občutljivo žensko naravo, pa tudi slabšim skrivanjem
sramežljivosti v družbi. Majhni otroci ne zardevajo do tretjega ali četrtega leta starosti, dokler
ne razvijejo kognitivnih veščin in ozavestijo okolja okoli sebe. Najstniki zardevajo najpogosteje,
saj veliko razmišljajo o sebi, ljudje pa zardevajo tudi, ko so sami, za kar nihče nima trdne
razlage.
Neželena pozornost
''Zardevanje izvira iz neželene pozornosti okolja,'' meni
Mark Leary, profesor psihologije na Univerzi Duke. Čeprav je neželena pozornost
lahko pozitivna (petje pesmi ob rojstnem dnevu) ali negativna (javna kritika), ljudje z zardevanjem
sporočajo, da jim to ne ustreza, saj ne vedo, kako naj se vedejo.
Možno je, da se rdečica pojavi kot posledica notranjega psihološkega opomina. Zardevanje kaže
na neprimerno okoliščino in spoznanje, da se ji je v prihodnosti treba izogniti, predpostavlja
antropolog Christoper Boehm. Domneva, da bi lahko bilo signal človeku, da se mora nadzorovati.
Kakorkoli, rdečica za tistega, ki zardi, nikakor ni prijetna, čeprav je lahko nadvse ljubka, če gre
za ljubezen.
Tudi vi zardevate?
Obraz, zardel zaradi strahu ali nelagodja, še vedno vznemirja znanstvenike. Vsak ima svojo teorijo, a vseeno niso prišli kaj dlje od Darwinove.