Pustili ste službo tiskovne predstavnice na POP TV in se posvetili jogi. Koliko poguma je bilo treba, da ste stopili po tej poti?
Uh, to je dolgo časa zorelo v meni. Skozi čas in izkušnje sem korakala v tej smeri, ob podpori mojih najbližjih, ki so mi vlivali pogum, ko ga je meni zmanjkalo. Nekega dne je tako napočil pravi trenutek in odločitev je padla. Sicer sem študirala marketing in odnose z javnostmi. Študij mi je bil zelo zanimiv, a posel… To enostavno nisem bila jaz. V službi sem se imela sicer tudi lepo, nikoli pa zares ni postala del mene, del moje srčnosti, mojega ''klica''. Služba je bila stopnička, ki nastopi po faksu in po kateri plezamo vsi. No, jaz se nisem in nisem mogla sprijazniti s tem. Ta konflikt in nezadovoljstvo sta bila v meni vedno bolj glasna, zato sem se vrgla v raziskovanje sebe, tega kar si želim, svojih strasti. Tako sem odkrila svet terapevtske joge in dihanja, vpisala študij psihoterapije in postopoma prišla do točke, ko sem vedela, da obstaja le ena pot.
Kako ste spoznali terapevtsko jogo?
Prek želja in naključij. Pred petimi leti sem sama odpotovala v Indijo, kjer sem med bivanjem v ašramu preizkusila različne oblike joge. Tam sem se zaljubila v yin jogo. Gre za posebno obliko joge, pri kateri dalj časa vztrajaš v enakem položaju. Vsakič, ko sem končala s to vadbo, sem bila prerojena. Pri nas je tečajev yin joge zelo malo, a nekega dne, nekaj let po Indiji, sem v sebi ponovno začutila klic, željo po njej. Sledilo je naključje, za katerega sem prepričana, da ni bilo le naključje. Preko znanke sem namreč dobila informacijo o izobraževanju terapevtske joge, ki je oblika yin joge. Izobraževanje je potekalo čez lužo, v San Franciscu, jaz pa sem ravno v tistem času tam načrtovala dopust! (smeh) Seveda sem zgrabila priložnost, se udeležila izobraževanja in tam spoznala prekrasno Cheri Clampett, pri kateri sem tudi naredila obe stopnji licence za učiteljico terapevtske joge.
Kako bi opisali šolanje, ki ste ga opravili pri Cheri Clampett, ustanoviteljici terapevtske joge?
Presegel je vsa moja pričakovanja. Bilo je zelo intenzivno. Kar smo spoznali v teoriji, smo nato lahko videli tudi v praksi. Cheri in Arturo (Peal), njen so-učitelj celotnega programa, se izredno lepo dopolnjujeta in vsak s svojo zakladnico znanja tvorita res popoln mozaik. Sta zelo srčna in topla učitelja, imata krasno energijo in jasen namen predajanja znanja, da bi obogatila in olajšala življenja drugih. Ta njuna brezpogojnost in srčnost je res ganljiva, program pa bogat. Vsak dan so nas obiskovali tudi prostovoljci z različnimi težavami, na primer multiplo sklerozo ali rakom, tako da smo lahko v praksi videli, kako ravnati z nekom, ki je v stiski. Z delom v parih pa smo učinke spoznali in začutili še na lastnem telesu. Drugo stopnjo licence sem opravila v Santa Barbari, tam smo živeli v hribih, v prelepi naravi. Prebudili smo se in dan začeli z vadbo terapevtske joge, nato nadaljevali z učenjem do večera. To je bilo zame res več kot izobraževanje. Izkušnja, ki te napolni, obogati. Res sem hvaležna, da sem (bila) del tega.
Kako se terapevtska joga razlikuje od navadne?
Terapevtska joga je svet zase. (nasmeh) Samo ime nekatere malce zavede, čeprav bi sama trdila, da je ta vadba res odlična terapija za dušo in telo. Cheri in Arturo sta vadbo terapevtske joge sestavila iz različnih področij – joge, dela z energijo, diha, meditacije. Položaji ali asane izhajajo iz yin joge in tako imenovane ''restorative'' joge, to je obnovitvena, regeneracijska joga. Prilagojeni so tako, da se vsi izvajajo leže, s pripomočki, ki te podpirajo in omogočajo, da telo v položaju ob nežnem raztegu, počiva. V vsakem položaju ostaneš vsaj nekaj minut in vmes se v vadbo vključuje tudi različne energijske tehnike, terapevtski dotik, dihalne vaje, meditacijo. Vadba je res nežna, ustvarjena z namenom, da neguje našo yin energijo - zemeljsko, žensko energijo, ki polni naše baterije. Vaje odpirajo tudi meridijane, energijske avtoceste v našem telesu, ki z vitalno energijo oskrbijo vse naše organe ter prerodijo celotno telo.
So asane iste kot pri običajni jogi?
Nekatere ja, a so prilagojene. Pri vseh asanah se uporablja bolsterje – to so mehke, udobne blazine - zelo kompaktne odeje, očesne blazinice, kocke in pasove, ki vadečega podpirajo. Občutek v položaju spominja na varen objem, v katerem lahko spustiš vso napetost, vse skrbi, končno zadihaš in samo si. V tem 'objemu' te držijo pripomočki.
Eno izmed glavnih vodil terapevtke joge je, da te ne sme nič boleti. Mnogokrat se nam zdi samoumevno, da nas malo boli. Včasih celo mislimo, da brez bolečine ne bomo nikamor prišli. Vse prevečkrat pa pozabljamo na nežnost do sebe, na skrb in nego svojega telesa in duše. Vsi poznamo pregovor "tiha voda bregove dere“. Ta tiha voda je v vadbi terapevtske joge nežnost, počitek, sočutje do sebe. Pripelje pa nas dlje, kot si lahko predstavljate, saj je čisto nasprotje od tega, kar večina od nas dandanes živi. Cheri pravi, da je terapevtska joga stanje, v katerem samo smo. To stanje najlažje dosežemo, ko je telo mehko, sproščeno, ob občutku varnosti in nežnem vodstvu učitelja pa se posameznik poda na potovanje vase. To je čas, ko se glava izklopi, misli umirijo. V globokem počitku pa prisluhnemo telesu, se začutimo in smo.
Pri vodeni meditaciji uporabimo moč našega uma v najbolj pozitivnem pomenu. Naš um neposredno vpliva na naše počutje, na dogajanje v telesu. S tem, ko se osredotočimo na prelepe slike in odplavamo v zdravilne, sproščujoče zgodbe, pričaramo barve, vonjave, se v telesu zgodi povsem druga vrsta sproščenosti. Vodena meditacija je idealno orodje, saj omogoči umu, da odplava v najlepše slike, medtem ko telo počiva.
Koliko časa traja en obisk?
Jaz izvajam 90-minutne vadbe. Pravijo, da je premalo in da prehitro mine.
Komu je namenjena ta oblika vadba?
Primerna je za vsakogar. Ker je nežna in lahko vaje prilagodiš, je primerna tudi za starostnike, nosečnice, ljudi, ki imajo fizične omejitve … Predvsem pa je priporočljiva za tiste, ki živijo stresno življenje, so preveč vpeti v akcijo in v sebi čutijo neravnovesje med (raz)dajanjem in polnjenjem.
Kako na terapevtsko jogo gleda uradna medicina?
V ZDA so za tovrstne zadeve veliko bolj odprti kot pri nas, a ni bilo vedno tako. O tem sem govorila s Cheri in povedala mi je, da so tudi oni sprva, ko so želeli tradicionalni obliki medicine priključiti jogo in drugo alternativo, naleteli na odpor, zavrnitev. Preboj se je zgodil, ko so začeli sodelovati kot komplementarni skrbnik za posameznikovo zdravje. Dandanes je opravljenih že kar nekaj raziskav, katerih rezultati dokazujejo številne pozitivne učinke dihanja, meditacije in joge na telo. In kakšni skrbniki svojega zdravja smo? Vsi vemo, da je stres tihi sovražnik zdravja, obenem pa ga podcenjujemo, sprejemamo ga kot vsakodnevnega sopotnika. Preobremenitev se lahko kaže kot bolečina, napetost, slabo počutje. Pomembno je, da to opazimo, si prisluhnemo in tudi slišimo. Vsi potrebujemo sprostitev, umiritev in odklop. In tako zelo pomembno je, da sebi to tudi redno privoščimo. Cheri ima zelo ganljivo zgodbo o tem, kako je skozi svojo bolezen spoznala jogo in druge zdravilne tehnike. Danes je zelo čuječa skrbnica svojega zdravja. Zame je velika učiteljica, izjemna ženska, ki nas uči, kako negovati zdravje v telesu. To predaja na vseh svojih izobraževanjih v Santa Barbari, kjer živi, pa redno uči tudi v bolnišnici, in to tako paciente kot zdravnike.
Na vaši spletni strani sem zasledila misel: Dihanje je govorica duše. Kaj pomeni?
Pomen terapevtskega dihanja sem spoznala v Italiji, kjer sem se udeležila tečaja avtorjev knjige K**c gleda Johna C. Parkina in Gaie Pollini. To, kar sem doživela med dihalno terapijo, je bilo nekaj najlepšega v mojem življenju. Dobesedno sem ugledala sebe, svojo resnico. Nisem mogla verjeti, kaj se dogaja z mojim telesom, in to le zaradi dihanja. Bilo je zelo ganljivo. Še danes se ob spominu na moj prvi dihalni zmenek naježim. (nasmeh) Vsekakor me je ta izkušnja zaznamovala, mogoče bi lahko rekla, da je celo usodno vplivala na mojo pot, moje življenje in dojemanje sebe. Ja, dihanje je vsekakor govorica duše.
Kakšni so pozitivni učinki zavednega dihanja?
Premalokrat smo pozorni na svoj dih. Naši dihalni vzorci so katastrofalni – stisnjeni, plitki. Mnogokrat dih tudi zadržujemo, pa se tega sploh ne zavedamo. Namen dihalne terapije je vdih povezati z izdihom, brez odmorov. Dihamo globlje oziroma bolj intenzivno, raziskujemo različne dihalne ritme in v dihanje vključujemo zvoke olajšanja. Ti prinesejo globoko sprostitev, saj so močan signal našemu telesu - signal varnosti, v kateri lahko popustimo, tudi tisto, kar nezavedno držimo v sebi.
Kaj opažate pri svojih strankah?
Opažam, da vsi potrebujemo umiritev in sprostitev. Četudi je to na koncu našega seznama prioritet, smo tega lačni vsi po vrsti. Koliko ljudi si redno vzame čas zase, za pogovor s sabo, za to, da prepoznamo svoje občutke, čustva, da se slišimo? Premalo. Časa nikoli ne bo dovolj, dokler ne bomo sami sebi dovolj pomembni, da si ga podarimo. Najlepše je opaziti obraze ljudi po vadbi – ko si uro in pol samo s sabo, se slišiš, se pockrljaš, napolniš baterije in svojemu telesu pokažeš spoštovanje, s tem, ko mu prisluhneš in ga upoštevaš.
Bi našim bralcem lahko zaupali dihalno tehniko za hitro odpravo stresa?
Seveda! Poskusite dihati v terapevtski coni dihanja – to je 6 vdihov na minuto. Meritve so pokazale, da se stresni dejavniki po petih minutah takšnega dihanja zmanjšajo do 20 odstotkov, tako da se splača preskusiti. Gre pa takole: najprej se udobno namestite in naredite par globokih vdihov in glasnih izdihov. Ko začutite, da telo malo popusti, boste ustvarili svojo terapevtsko cono dihanja. Pet sekund boste vdihovali, pet sekund izdihovali. Če le gre, dihajte skozi usta. Predstavljate si, da vas vdih polni od spodaj navzgor. Začne se pod popkom in gre, če gre, vse do ključnice. Pazite, da se ob tem ne napenjate preveč. Telo naj bo mehko, ne vleči diha vase na silo, rame naj ostanejo sproščene. Dlje, kot boste takole globoko dihali, bolj mehki boste in dih bo po naravni poti dobil več in več prostora za premikanje. Zaprtih oči lahko štejete pet sekund raztega, polnjenja, nato pa še pet praznjenja, popuščanja. Če res ne gre, lahko zmanjšate, prilagodite sekunde. Po petih minutah še malo posedite v tihi meditaciji in se samo začutite. Vaše telo bo bistveno bolj mehko in sproščeno.
Kakšne razlike ste, odkar se s terapevtsko jogo ukvarjate, opazili na sebi?
Meni se je življenje v dobrem pomenu obrnilo na glavo. V terapevtski jogi sem našla svoje srčne delčke, saj je ta vadba popolna mešanica tega, kar me zanima in do česar čutim strast. Z izobraževanjem sem več stvari, ki so me zanimale, že prej uspela povezati v zame polno celoto. Z dihanjem sem jo naredila še malce bolj mojo. Preprosto, to je moj svet, srčen in prelep. Ko vadim, delam to z užitkom, čutim in z vsakim dihom prejemam vsa regenerativna darila, ki jih vadba nudi. Ko pa jo učim, takrat mi od veselja zaigra srce. Hvaležna sem, da sem lahko del tega, ob ljudeh in njihovih potovanjih v naše prelepe notranje svetove.
Resno? Če je po novem ga. Čakarmiš, še ne pomeni, da nam je treba vsaj teden brati o njej in njeni jogi.