Verniki manj dvomijo vase

Raziskavo, v kateri je sodelovalo 50 študentov z različnim kulturološkim poreklom, je opravil Michael Inzlicht, profesor psihologije z Univerze v Torontu (Kanada). Ob različnih nalogah so študentom merili aktivnost v predelu možganov, ki je pomemben za samonadzor in deluje kot alarm v primeru napak ter je na splošno aktivnejši pri anksioznejših posameznikih. Pokazalo se je, da so religioznejši študenti v tem predelu imeli znatno manjšo možgansko aktivnost, ko so jih soočili s težkimi vprašanji, kontroverznimi nalogami in vprašanji glede njihovega samozaupanja. Bolj ko so bili religiozni, manjša je bila možganska aktivnost.

Modra je rdeča
"Odkrili smo, da religiozni ljudje ali tisti, ki preprosto samo verjamejo v obstoj boga, kažejo znatno manjšo možgansko aktivnost v povezavi z lastnimi napakami. Mnogo manj so tesnobni in čutijo veliko manj stresa, kadar zagrešijo napako," je dejal Inzlicht. Poleg tega je odkril, da so se verujoči študenti pri Stroopovem poskusu odrezali bolje kot njihovi neverujoči kolegi. V Stroopovem testu imajo posamezniki pred sabo besede, vendar pa njihova naloga ni, da jih preberejo, ampak morajo povedati, kakšne barve so. Če je na primer beseda 'modro' obarvana z rdečo, je pravilen odgovor rdeča.

Zaskrbljenost je včasih koristna
Inzlicht dodaja, da je bojazen včasih potrebna in v pomoč: "Če ste preveč tesnobni, je to seveda negativno, saj vas strah paralizira, vendar pa je obenem dobrodošel, kadar grešimo. Če ob napakah ne izkusite tesnobnosti, kaj vas bo odvrnilo od tega, da boste spremenili vedenje in se izognili novim napakam?" Ena od razlag za takšne rezultate je, da imajo osebe z genetsko pogojeno manjšo aktivnostjo v omenjenem delu možganov večjo možnost, da postanejo religiozne. Inzlicht sicer trdi, da religija preprečuje dvome in neodločnost in tako ljudem olajša življenje. "Morda imajo religiozni ljudje bolj 'optimalno' stopnjo anksioznosti." Dodaja, da noben ateist v poskusu ni pokazal nizke stopnje tesnobe in noben vernik visoke.

Inzlicht še meni, da so izsledki študije lahko koristni tudi na drugih področjih, saj bi lahko s podobnimi poskusi napovedali, kako se bodo ljudje odzvali na situacije, kot so današnji borzni zlomi.