Gotovo poznate slovenski rek, da bo v novem letu vladalo tako razpoloženje, kot je na prvi dan. Poskrbite torej za dobro voljo in preverite, ali vraža velja. Prav tako naj bi bila po slovenskem tradicionalnem verovanju na novega leta dan hiša čista in pospravljena, da bo taka ostala vse leto. Stara slovenska vraža je tudi, da samski fant zvečer pod blazino položi tri listke z imeni potencialnih nevest. Na listku, ki ga zjutraj prvega izvleče, je ime njegove izbranke.
Odojek in deteljica
Avstrijci medtem na novoletni dan jejo odojka, ki je simbol sreče in blagostanja. Za sladico pripravijo mentolni puding v obliki štiriperesne deteljice, ki prinaša srečo.
Britanci opolnoči odprejo prednja vrata hiše in zaželijo dobrodošlico novemu letu, na novega leta dan pa pričakujo prvi obisk, saj verjamejo, da prinaša srečo, če prvi v goste pride moški, nesrečo pa, če pride ženska.
Na Siciliji, je, kako drugače, sreča povezana s testeninami. Po starem običaju bo sreča spremljala tiste, ki bodo na novoletni dan jedli lazanjo, nesreča pa tiste, ki bodo jedli druge testenine.
Grki spečejo novoletni kruh, v katerem je skrit kovanec. Prva rezina kruha je za Jezusa, druga za očeta hiše, tretja pa za hišo samo. Če kovanec najdejo v tej tretji rezini, to pomeni, da bo pomlad prišla zgodaj, družina pa bo vse leto uživala v sreči.
