Magnet za stare fane

Zvok je bil v Cvetličarni Mediaparka zaradi glasnosti zamazan in zato nerazločen. Svoj slonji delež pri tem so prispevale predvsem tri kitare, ki so v rock 'n' rollu prijetna "začimba" ter dokaj redka zadeva. Frontman s solidnim vokalom Dave Wyndorf je po pričakovanjih malenkostno provociral, z vizualnostjo pa močno šokiral. Njegova vitalna podoba iz videospotov se je v zadnjih dveh letih, odkar je pristal na uspavalnih tabletah ter se zasvojenosti nato znebil, namreč zelo odebelila. Konec lanskega leta izdane plošče 4-Way Diablo, ki jo odlikujejo predvsem dobra besedila in tipični stari rock 'n' roll, se niso kaj dosti dotikali. Raje so se premikali v "varnejših", preverjenih vodah starejših hitov tipa Negasonic Teenage Warhead, Heads Explode in Space Lord.

Prevod intervjuja:
►Zdravo. V Sloveniji ste tokrat drugič …
ED: Pravzaprav je to moj tretji obisk. Tukaj sem bil z nekim drugim bendom leta 2001.

► S katerim bendom?
E: Mali stranski projekt, ki sem ga imel za tisti čas. Imenoval se je The Atomic Bitchwax. Igrali smo v majhni…. Pozabil sem ime. Kako se imenuje prostor, ki se začne na M, tak manjši “ squatter”?

► Metelkova.
E: Točno to. Je pa drugič z Monster Magnet in to v skoraj desetih letih.

► Kako se spominjate tistega nastopa z Metallico?
E: Spominjam se samo, da je bil to čas žuranja. Bili smo mladi in bili smo predskupina Metallice. Prizorišče je bilo polno ljudi, na voljo smo imeli 35 minut igranja. Med tistimi 35 minutami in 24-imi urami na dan pa je dovolj časa, da se znajdeš v težavah. Veliko smo žurali, to je vse, kar se spomnim. Šli smo na oder, odigrali 6 pesmi in si rekli: “Ok, sedaj je čas za pitje”.

► Po čem si boste zapomnili nocojšnji nastop?
E: Res mi je bila všeč publika. Pred odrom je bila sicer ograja, prostor za fotografe, ampak ga je bilo zelo malo. Ljudje so res pritiskali proti odru. Super publika in lepe ženske tudi. Nisem si mogel kaj, da tega ne bi opazil. Na odru je bil dober zvok, zahvaljujoč naši ekipi. Takoj bi prišel zopet nazaj sem.

►Z a album 4-Way Diablo je bilo rečeno, da je”rockadelično” potovanje. Kateri elementi tvorijo današnji MM zvok?
E: Misliš na albumu ali v živo?! Na albumu je veliko garažnih rock komadov, priredili smo tudi enega od Rolling Stones, kar pa tudi zveni garažno. Na njem smo uporabljali japonske “buzz” pedale. Pesem Cyclone ima zame pridih starejše Dopes To Infinity, zato bi bila lahko tudi na tisti plošči. Je malo vsega, še vedno pa zveni kot Monster Magnet. Poudarek pa je na garažnosti.

► Na novem albumu imate tudi en vzhodnjaško-naravnani inštrumental.
E: Freeze & Pixillate. Z veseljem bi ga igral na koncertih, le da ga ni bilo mogoče umestiti nikamor. Če bi imel kitaro tu, bi ga zaigral.

► Z veseljem bi komad poslušal.
E: Pred koncerti hodim naokoli s kitaro po cel dan, tako da če bi intervju naredila pred koncertom, bi ti ga zaigral. Kitaro v teh dneh namreč igram ves čas, zato mi je malo nerodno, ker jo trenutno nimam pri sebi.

► Obstaja možnost, da bo na prihajajočih ploščah več zvoka v stilu tega komada?
E: Ja, seveda. O tem smo se pogovarjali. Že sedaj smo uporabili inštrumente, kot so sitar in podobno. Vedno je prostor za to, jaz sem že tokrat zelu užival.

► Tekstovno je na albumu po eni strani precej optimizma in veselja, po drugi strani pa tudi precej temnih trenutkov. Kaj je vedno dobra osnova za navdih… pred snemanji in glasbo?
E: Jaz ne pišem besedil. To počne Dave. Iskreno lahko rečem, da najino poznanstvo skozi vsa ta leta in sodelovanje skozi tekste zgleda tako,da on opazuje okolico in nato piše o njej. Ko potlej slišim kakšno stvar, se mi zdi razumljiva. Takoj vidim iz kje izhaja to in ono. Glasbeno pa poslušamo tako veliko stvari, da v svoji glasbi uporabimo karkoli funkcionira. Praktično ni pravil. Če začutim, da bi rad igral 8-strunski bas namesto glavne kitare, potlej poskusimo. Če se to ne izide, pa se premaknemo k drugi ideji. Vsak je omejen na prostor svoje domišljije in vsi imamo široke palete raznolike glasbe. Na primer, preden smo šli na oder, je Dave v garderobi poslušal The Hives, nato pa še Graundhogs, Led Zepellin in Deep Purple. Nato smo poslušali še PJ Harvey. Poslušamo vse.

► Omenil si Led Zepellin. Kakšni so občutki o njihovi vrnitvi?
E: Bil sem v Londonu, ko so se zbrali, ampak kljub želji nisem mogel iti na koncert. Videl sem, kako so v prvih vrstah sedeli Jeff Beck, Alice Cooper, David Gilmour, Eric Clapton… vsi ti “ modeli”. Nato sem videl posnetek in hotel biti tam. Nekaj let nazaj smo igrali na nekem festivalu z Pageom in Plantom. Bilo je fantastično. Robert Plant je prišel v našo garderobo, saj smo nastopili kot predskupina, in nas pohvalil. Ko sem zamenjal kitaro na odru, je Plant stal poleg mojega kitarskega tehnika. To je neverjetno. Poslušal sem Zepelline od svojega tretjega leta starosti. V garderobi nam je sproščeno razlagal o stvareh, o svojem prvem bendu… Super je spoznati take ljudi.