Karierni svetovalci pogosto slišijo: "Kaj naj storim? Delo, ki bi ga lahko dobil, je daleč od tistega, kar želim, a bom imel za račune. Plača ni tisto, k čemur težim, a bom imel redne dohodke … Ali naj sprejmem ponujeno ali pa naj zahtevam in pričakujem več?''
Če pogledamo današnje stanje na trgu dela, je pred mnogimi težka odločitev – ali je pametneje prijeti za prvo delo, ki ponuja manj od želenega, ali pa je bolje nadaljevati iskanje svoje ''idealne'' službe? Po drugi strani, če pristanete na manj in delate v službi, ki jo doživljate kot nujno zlo, ki omogoča plačevanje računov, v tej zgodbi ni strasti, navdiha, motivacije, verjetno pa tudi ne uspešnosti.
Če pogledate okoli sebe, jih lahko vidite: ljudi, ki brezvoljno in nezainteresirano hodijo v svojo ''varno'' službo, ki prinaša plačo vsak mesec na isti dan (po možnosti iz proračuna). Je potem norost zahtevati več in boljše?
Ko ste se ''zataknili''
Marsikdo se kdaj počuti, kakor da se je ''zataknil'' in caplja na mestu. Mogoče je to trenutek, ko spoznate, da vstajanje in odhod na delo predstavlja neopisljiv napor. Ali ko iščete priložnost, da bi se izognili katerikoli dodatni obveznosti na delovnem mestu. Ko ne poveste svojega strokovnega mnenja, ker je tako ''varneje'' in bolj udobno. Ko si sploh ne upate vprašati nadrejenega, kako je z vašim napredovanjem ali povišico (čeprav izpolnjujete vse pogoje). Ko se v službi največ ukvarjate s pisarniško politiko, širjenjem tračev in prilizovanjem. Ko ste do kolegov netovariški, namesto da bi sodelovali z njimi. Ali ko preprosto zavzamete stališče, da je delo sužnjelastniški odnos, ki ne prinaša nobenega zadovoljstva.
Ne glede na to, koliko karierni svetovaci govorijo, da je zadovoljstvo z delom veliko pomembnejše od mesečnega dohodka, je seveda pomembna tudi višina priliva na tekoči račun. Trenutne razmere na trgu dela marsikateri neetični delodajalci izkoriščajo in ponujajo slabše pogoje – njihov izgovor je, da je kandidatov na pretek in lahko izbirajo, koga bodo zaposlili. Če imate po drugi strani zahtevana znanja in veščine ter pristanete na manj od ''dostojnega'', boste sami sebe omejili pri morebitnih nadaljnjih iskanjih zaposlitve.
Vse je odvisno od časa
K težavi lahko pristopite tako, da naredite vse, kar je treba, da preživite, ali pa, da zadržite raven svojih pričakovanj in delate na tem, da bi izboljšali možnosti za želeno službo.
Kateri pristop boste izbrali, je odvisno od ene stvari – razpoložljivega časa. Če nimate časa, boste najbrž pristali na ponujeno plačo, na kakršno včasih ne bi. Če pa lahko malce počakate in si vzamete čas za delo na sebi, je morda modreje potrpeti in videti, kakšno bo povpraševanje po vašem znanju in veščinah. To pomeni, da svoje ''orožje'' oziroma znanje nenehoma dopolnjujete in nadgrajujete. Na istem ali drugih področjih.
Mogoče je plavati s tokom nevarno in težko, hkrati pa je tudi težko samo brezciljno plavati po površini. Gibanje je tisto, ki krepi, brezdelje pa slabi organizem, kajne?
Naj ostanem ali grem?
V obdobju krize se marsikdo znajde v precepu, ali naj vzame prvo ponujeno službo ali išče tisto, ki si jo res želi.