Usoda sinčka glasbenika Gregorja Bezenška je ganila Slovenijo. Malček je po boju s hudo boleznijo gangliozidoza umrl lani.
Bezenšek pravi, da je moč črpal tudi iz Teorije Eksena, katere utemeljiteljici sta njegova mama Ksenija ter njen mož Miran in sestra Ajda. "Neizmerno hvaležen sem, da je ta življenjski nazor, ki me je vedno spodbujal, da sledim sebi, iščem odgovore v sebi, zasledujem osebno svobodo in ne podležem pritiskom drugih, način mojega razmišljanja že od mladosti. Zato sem lahko ljubeč, samostojen in neodvisen človek, ki razmišlja s svojo glavo in ne skozi prizmo stereotipov, predsodkov in zahtev družbe. To pa seveda tudi komu ni všeč, ker te ljudje vedno hočejo ukalupiti v svoje stereotipne predstave o svetu,“ je za naš portal povedal pevec in dodal, da mu je to znanje dalo svobodo, da si upa biti to, kar je v resnici.
"Teorija mi daje orodje, da v vsaki situaciji vsakodnevno prevzemam odgovornost za svoje občutke, odnose in dejanja ter da si upam v vsakem trenutku videti, kakšen odnos imam do sebe in drugih. Daje mi orodje, da se lahko konstruktivno soočam s težkimi situacijami ter skozi njih vedno znova rastem v sočutju in ljubezni. Brez tega znanja bi ob bolezni in izgubi svojega sina Viljema Julijana zagotovo zapadel v obup in temo, žrtev in sovraštvo do tega življenja. Na krut način mi je bilo odvzeto to, kar sem imel najraje na tem svetu. Teorija Eksena je tisto orodje, ki mi je pomagalo ob najtežjih trenutkih mojega življenja, ko sem občutil največjo možno bolečino, izgubo, nesmisel in končanost ob pogledu na sina, ki je umiral. Sprejemal sem tudi to zahtevno situacijo in skozi njo rasel kot človek, saj sem v polnosti dojel, kaj je ljubezen. To delo na sebi mi je dalo tudi to, da sva se z mojo Nino skozi vse težke situacije in izgubo Viljema Julijana še bolj povezala ter je najina ljubezen postala še večja in močnejša,“ je še razložil.
Za kaj gre?
Kot so nam razložili pri Izobraževalnem centru Eksena, gre pri teh teoriji za "izvirno in inovativno“ razlago delovanja posameznika in njegovih odnosov skozi novo teorijo delovanja vrednot. "Glavna teza naše teorije je, da je človek vreden že samo zato, ker obstaja. Vrednote pa narekujejo vrednotenje sebe in drugih ter s tem človeku, ko pride v stanje nedoseganja vrednot, odvzamejo njegovo vrednost. Človek zato pade v stanje obupa in občutka manjvrednosti. Popolnoma enako pa se s človekom dogaja, ko vrednote dosega, saj je v nenehnem strahu, da bo to doseganje izgubil. Zato tako nedoseganje kot doseganje vrednot prinaša stres, strah, nemir, nezadovoljstvo in paniko.“
Teorija Eksena nudi orodje, kako v obeh pozicijah priti do vrednosti v sebi, notranjega miru in osebnega zadovoljstva, ki ni odvisno od zunanjih okoliščin.
Temeljna izvirna teza Teorije Eksena je ta, da so naše vrednote, ki narekujejo vrednotenje sebe in drugih, tisti psiho-socialni dejavnik, ki nam preprečuje, da bi živeli "dobro življenje", v katerem bi občutili zadovoljstvo, srečo, izpopolnjenost, blagostanje in ljubezen, še pravi v centru.
Tehnika dela na sebi po Teoriji Eksena, ki je namenjena izključno razvijanju posameznikovih odnosov, temelji na vodenem pogovoru, samorefleksiji in notranjem procesu zavestnega občutenja. Skozi pogovor in samorefleksijo posameznik prihaja do spoznavanja ter razumevanja samega sebe ter do prepoznavanja in občutenja lastne vrednosti. Teorija Eksena pri tem močno podpira razvijanje kritičnega mišljenja, lastne individualnosti, notranjih potencialov posameznika ter njegovo samostojnost.
"V tem procesu, ki zajema več stopenj, posameznik stopa iz razdiralnega odnosa v strpen in družbeno konstruktiven odnos. To pomeni, da človek pride do odnosov, ki vsebujejo strpnost, sprejemanje, spoštovanje, razumevanje in sočutje, kar mu daje možnost, da pride do življenjske sreče in višje kakovosti življenja, v kateri lahko razvija svoje notranje potenciale, kar mu omogoča, da pride do osebnega uspeha in tvorno prispeva tudi k družbenemu napredku. Teorija Eksena postavlja tudi tezo, da samo prevzemanje odgovornosti za lastno življenje in sledenje svoji življenjski poti prinašata osebno svobodo in soodgovornost do sveta, v katerem živimo.“
Bravo Gregor za ta zapis!