Da je samohvala lahko razlog za uspešno opravljen razgovor za službo, pravijo raziskovalci z Univerze v Nebraski. Ugotovili so, da samovšečneži delodajalce prepričajo hitreje in pogosteje kot kandidati, ki so s hvaljenjem svojih sposobnosti, idej in dosežkov previdnejši, pišejo v Journal of Applied Social Psychology.
Samopromocija pod pritiskom
Peter Harms, vodja raziskave, razlaga, da takšni ljudje obvladajo samopromocijo tudi pod hudim pritiskom: "Samovšečneži govorijo veliko in hitro. Potencialni delodajalci pa pogosto napačno mislijo, da je hitro in neprekinjeno govorjenje znak sposobnosti in inteligence. Mislijo, da imajo hitri govorci veliko povedati in da stvari, o katerih govorijo, resnično obvladajo, saj medtem ne potrebujejo časa za premislek."
Pred razgovorom na test
V raziskavi je sodelovalo 72 študentov prostovoljcev, ki so pred razgovori za službo opravili tudi test inteligenčnega kvocienta in test, ki je ocenil stopnjo njihove samovšečnosti. Študentje so z razgovori pridobili izkušnje, nekateri pa so si prav s temi razgovori pridobili možnosti za sklenitev delovnega razmerja v prihodnosti.
Raziskovalci so s pomočjo posnetih razgovorov ugotovili, da so bili nesamovšečni študentje s samohvalo zelo skromni, če so mislili, da je njihov potencialni delodajalec pravi strokovnjak za določeno področje, medtem ko samovšečnežev to ni zmotilo. "Ko so se počutili izzvane, so samovšečneži zablesteli. Mislili so si, če me hočete izzvati, vam bom pokazal, da nisem le najboljši, ampak fantastičen," razlaga Harms. Raziskovalce je presenetilo predvsem dejstvo, da so bili nad samovšečneži navdušeni tudi tisti potencialni delodajalci, ki so sicer profesorji in asistenti psihologije z omenjene univerze.
Manj priljubljeni
Če se samovšečneži dobro izkažejo na razgovorih za službo, pa so manj priljubljeni med sodelavci. "Njihovo vedenje v kolektivu je lahko zelo moteče, drugi sodelavci imajo o njih pogosto slabo mnenje," zaključi Harms.
