"Imaš mogoče težave v službi?" ga je previdno vprašala. "Neee, zakaj le?" je bil neprepričljiv. "No ja, tako. Slabe volje se mi zdiš." Ostalo je pri tem, Janez pa je odšel iz hiše na zrak.
Ni mogel verjeti, da se je dal dol s hitro Irmo, in to ravno v času, ko je doma vse v redu, ima službo in je celo Darinka nekoliko radodarnejša kot ponavadi. Bil je jezen na svojega tiča, ki ga je spravil v to, a kmalu se je nasmenil, saj se je spomnil, da je bil njegov tiček edini, ki se je Irmi še nekako upiral.
Vseeno ga je uspela spraviti pokonci, in potem … Jah, ni kaj. Kar je, je in Janez je moral to sprejeti. Ujel se je pri razmišljanju, da česa takšnega ne bo nikoli več storil in bo to tudi povedal Irmi, a se je moral v jezik ugrizniti še isti dan.
Tokrat je kar sam odšel k Irmi, ki ga je bila zelo vesela. Celo pogovarjala sta se v dnevni sobi, preden ga je vnovič naskočila. Janez je hitro pozabil na svoja stališča in pustil rokam svojo pot. Tokrat ni imel težav in je svoje pokončno orožje ves čas ohranjal v tem stanju. Irma je vzdihovala in hlipala med skakanjem po njegovem naročju, on pa si je dal duška na njenih velikih joških.
Ko je odšel od nje, se je počutil neverjetno možatega in zavil v gostilno na eno pivce. Tisti dan si ga je več kot zaslužil. Vsaj tako je menil sam. "Ohoho, Janez bo dal za rundo!" so ga bili veseli znanci. In res je dal ter sedel za prosto mizo, ker se mu ni dalo ukvarjati z že precej vinjenimi fanti.
Zato pa je k njemu sedel Borut. Hinavec brez primere in škodoželjnež, da mu ni para. Nihče se ni želel družiti z njim in Janez se je čudil, da je prisedel k njemu.
"Zdravo, Janez, zdravo." Janez mu je le namignil z glavo v pozdrav. "Kako kaj življenje, Janez? Zadnje čase baje zelo pestro, kaj?" je vrtal dalje.
Janezu se je zdelo sumljivo, a je menil, da ga sprašuje glede nove službe, ki so mu jo vsi zavidali. "Dobro, pa saj so šele prvi dnevi." je odgovoril. "Prvi, prvi … a z Irmo postanejo hitro tudi zadnji," je ustrelil Janeza naravnost v srce.
Janeza bi kmalu kap. Prebledel je in si pivo zlil v naročje namesto v usta. Pogledal je v mizo in prestrašen pomislil na to, da mu bo žena odrezala tiča ponoči, ko bo spal. Da bo izvedela, itak ni bilo več vprašanje, kajti Borutov hobi je bil izvrtati nečednosti in se naslajati nad tujo nesrečo.
Niti besede mu ni odgovoril, zato pa je Borut udaril še enkrat. "Odkar živim v sosednjem stanovanju, redno poslušam njeno stokanje. Toda včeraj se mi je zdelo, da slišim še tvojega zraven, in ko sem te videl spodaj pri vhodu … hehehe! Pravi mojster si. Žena že ve?"
Janez bi ga v tistem trenutku utopil v kozarcu vode, a zavedal se je, da si je sam kriv, kljub temu pa si vseeno ni želel, da bi Darinka izvedela. Še dobro, da je vedel nekaj o Borutu, česar ni vedel nihče. Pred leti je na neki zabavi pijan tiščal korenjaka v roke nekemu nasmejanemu geju, Janez pa je imel to srečo, da je ravno pravi trenutek pritisnil na sprožilec. Nikoli mu ni povedal, da ima to fotografijo, pa še zdaj, ko dela z ljudmi, ki jih mastno prodajajo …
