Dober konec za otroka
Pravljice, ki so za otroka nepogrešljive, so ena od boljših terapij tako za starše kot otroke. “Sama ustvarjam pravljice, ki jih otroci živijo. Sestavim jih po njihovih biografijah. V teh seveda ne nastopajo ljudje, tam pa kraljujejo živali, vesoljčki ali kakšna druga bajeslovna bitja, ki so otroku blizu. Najpomembnejše je, da pravljica otroku da vero v dober konec ne glede na težave, ki jih ima v sedanjosti,” je o terapevtski moči pravljic prepričana Noč Bogatajeva.
Kdaj k psihoterapevtu
“Starši se na terapevta obrnejo tedaj, ko se znajdejo v slepi ulici, stiska njihovega otroka in posledično njihova stiska pa se stopnjuje,” razlaga strokovnjakinja in kot pogost vzrok obiska psihoterapevta navaja starše osamljenih otrok, “otrok, ki nimajo prijateljev, otrok, ki so v šoli tarče posmeha”. “V terapijo vključujemo veliko gibanja, igre vlog, lutke, risanje, glino, ustvarjanje z brivsko peno in barvami, pogosto imam pri sebi tudi pasjega pomočnika,” opisuje Noč Bogatajeva in dodaja, da je pomembno tudi delo s starši.
