Medije je marca preplavila novica o razhodu med Luko Dončićem in Anamario Goltes. Slednja je v ZDA že vložila zahtevek za preživnino, kot poročajo tuji mediji. Po 12 letih razmerja in dveh otrocih je slavni košarkar ta teden potrdil, da je zaroko prekinil, v središču pozornosti pa je zdaj pravni boj za preživnino in skrbništvo. Čeprav so se v nekaterih medijih pojavile informacije, da Anamarija zahteva vrtoglavih 300.000 dolarjev preživnine na mesec, uradni sodni dokumenti iz Kalifornije še ne razkrivajo natančne vsote. Jasno je le, da je Anamarija vložila zahtevo za preživnino in odvetniške stroške.
Kako pa bi nekdanji par pravno formalno delitev premoženja uredil v Sloveniji? Glede na to, da je Luka obogatel v času njune zveze, do kakšnega deleža bi bila upravičena Anamaria, ali lahko uveljavlja, da se je zaradi njegovega poklica preselila v ZDA, študirala na daljavo in skrbela za otroka? In, ali je upravičena do polovice njegovega premoženja?
Petra Plevnik, partner pri odvetniški pisarni Senica & partnerji, je za Žurnal24 odgovorila na vprašanja, kako bi lahko Luka Dončić in Anamaria Goltes konec zveze uredila pravno formalno, a poudarja, da "v zvezi z zastavljenimi vprašanji pojasnjujemo, da gre za kompleksna pravna vprašanja, na katera ni mogoče podati enoznačnega odgovora, ki bi veljal kot pravilo".
Delitev premoženja
"Ugotovitev in delitev skupnega premoženja je namreč v celoti odvisna od dejanskega stanja in konkretnih okoliščin vsakega primera, zaradi česar bi tudi za odgovore na zastavljena vprašanja potrebovali več pojasnil. Ne glede na navedeno pojasnjujemo, da po slovenskem pravu (pravila o nastanku skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev in delitvi le-tega so določena v Družinskem zakoniku) skupno premoženje predstavlja vse premoženje oziroma premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske oziroma zunajzakonske zveze in življenjske skupnosti partnerjev. Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da se po slovenskem pravu pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zunajzakonskih partnerjev na njem enaka, pri čemer lahko zunajzakonska partnerja dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju," pojasnjuje Petra Plevnik.
Dodaja, da v sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, "zlasti dohodke vsakega od zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, pomoč, ki jo zakonec oziroma zunajzakonski partner daje drugemu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja".
Vse zgoraj navedeno pa velja zgolj v primeru, če zunajzakonska partnerja premoženjskega režima s pogodbo ureditvi premoženjskopravnih razmerij nista uredila drugače. V tem primeru namreč zanju velja pogodbeni premoženjski režim. "Ob predpostavki, da Luka Dončić in Anamaria Goltes nista sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij, bi se tako ob določitvi deleža vsakega zunajzakonskega partnerja na skupnem premoženju lahko upoštevalo tudi, da se je Anamaria Goltes zaradi poklica Luke Dončića preselila v ZDA, študirala na daljavo in skrbela za otroka," pravi Plevnik.
Preživnina za zunajzakonskega partnerja in mladoletne otroke
Povedala je tudi, ali lahko Anamarija Goltes kot zunajzakonska partnerica zahteva preživnino zase: "V zvezi s preživnino, ki jo lahko zaradi razveze zahteva zakonec oziroma zunajzakonski partner, pojasnjujemo, da lahko po slovenskem pravu (Družinski zakonik), od drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja lahko preživnino zahteva le nepreskrbljeni zakonec oziroma zunajzakonski partner, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen."
Kako pa je glede preživnine za otroke? "Nadalje tudi glede višine preživnine za otroka pojasnjujemo, da se po slovenskem pravu preživnina za mladoletne otroke določa glede na potrebe otrok in materialne in pridobitne zmožnosti starša, ki mora plačevati preživnino. Višina preživnine je tako odvisna od okoliščin vsakega konkretnega primera, vendar pa mora biti določena v taki višini, da je primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka (tj. določena mora biti v otrokovo korist), zajemati pa mora stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb," pravi Plevnik.
Dodaja še, da pri določitvi preživnine za mladoletne otroke vsekakor ne gre zgolj za matematični izračun, temveč vrednotenje potreb in zmožnosti, pri katerih se upošteva tudi prisotnost staršev oziroma skrb za varstvo in vzgojo ter obseg stikov, ki ga ima posamezen starš z otrokoma. "Ena, ne pa edina izmed okoliščin, ki vpliva na višino preživnine, je tudi življenjski standard družine pred razhodom, ki se mora v čim večji meri ohranjati tudi po razhodu - položaj otroka se namreč skladno s sodno prakso s prenehanjem družinske skupnosti ne sme bolj poslabšati, kot je to neizogibno. Višina dohodka staršev in življenjski stil pred razhodom tako poleg drugih zgoraj naštetih dejavnikov vpliva na določitev preživnine," še dodaja.
Pristojnost sodišč in razlike med ZDA ter Slovenijo
"V zvezi z vprašanjem o razlikah v ZDA in Sloveniji, kje se ureja skrbništvo nad otroki, kje deljenje premoženja in preživnina, pojasnjujemo, da enoznačnega odgovora na to vprašanje ne moremo podati," pojasnjuje Plevnik. "Določanje pristojnost sodišč v primerih mednarodnih parov oziroma slovenskih parov, ki živijo v drugi državi, predstavlja kompleksno pravno vprašanje, ki je med drugim urejeno tudi z uredbami EU in nekaterimi mednarodnimi konvencijami, in je odvisno od vrste postopka (postopek glede varstva, vzgoje, stikov in preživnine za otroke, postopek glede ugotovitve in delitve skupnega premoženja zunajzakonskih partnerjev) in naveznih okoliščin, na katere se sklicujeta zakonca oziroma zunajzakonska partnerja. Pristojnost sodišč je tako glede vprašanj o starševski odgovornosti in glede premoženjskopravnih razmerij zaradi upoštevanja drugačnih okoliščin različna," še dodaja Petra Plevnik.
10% mesečnega neto prihodka bo šlo za nazaj in tekoče za naprej :)
Svoj denar sem vložil v podjetje za trgovanje z bitcoini, potem ko sem si ogledal njihovo spletno stran. Sprva sem investiral malo, a po nekaj izplačilih sem vložil več. Kasneje sem ugotovil, da gre za prevaro in izgubil 37.000 £..… ...prikaži več Policija ni mogla pomagati. Nato sem našel članek o NVIDIA TECH HACKERS in stopil v stik. V enem tednu so mi pomagali povrniti bitcoin. E-pošta: [nvidiatechhackers@gmail .com].
Kdo ima kakšen pameten predlog, da tega zoprnega komentatorja enderja3 odstranimo s spleta???