Naš igralski in gledališki velikan Boris Cavazza je 2. februarja praznoval 85 let, ob tem jubileju je RTVS o njem posnel kratek portret z naslovom Gospod Karizma. Poleg izjemnih dosežkov, nagrad in velike družine se je dotaknil tudi ljubljenih, ki so prezgodaj zapustili ta svet. To je bila prva žena Mojca in sinova Damijan ter Kristjan. Mojca in Kristjan sta umrla leta 1991, Damijan pa leta 2009.
To ostaja njegova največja bolečina in ranljivost. "Dva otroka sta mi umrla, žena mi je umrla. Nekateri so me spraševali, zakaj sem šel spet delat. Delat sem šel, ker sem moral delati, moral sem se posloviti od teh smrti in delati," je povedal za TV Slovenija. "Preden grem spat, poljubim vse, od mojega očeta, od moje mame, tete, Mojce, mojega sina, pa drugega sina. Včasih pa se mi je že zgodilo, od mojega sina, ki je na zadnje šel ... ne zdržim ... to so stvari, ki stopajo z mano, tako da ...," je skušal pojasniti, vendar so ga premagale grenke solze.
A je za odtenek lažje ob sopotnici, s katero si življenje delita zadnjih deset let, to je nekdanja šefinja protokola RS Ksenija Benedetti. "Midva sva zmenjena za 25 let, tako da je še kar veliko poti pred nama. Vsako leto ga boljše spoznavam in vsako leto mi je lepše biti z njim. Res cenim te trenutke, on je car," je povedala Benedetti.
Ljudje doživljajo osebne tragedije vsak dan. Pa še o tem redko piše! Pisanje o slavnih je le ego trip na ego slavnih! Sveča je tragedija, vendar si večina ne zasluži javnega ego tripa!
Zadnje čase sta se razpasli reklama in zbujanje pozornosti na račun bolezni, trpljenja, smrti ''slavnih'' ali njihovih svojcev.... meni je to sprevrženo!!!!!
Tu ne gre za Borisa, gre za Ksenjo, ona promovira sebe, mi pa sočustvujemo z Borisom, leta, ki so tu, so težko breme, spomini, spomini, vrejo vsak trenutek na plan, …..