Elisabeth Amalie Eugenie se je rodila 24. decembra 1837 v Münchnu. Čeprav je živela življenje, ki so ji ga mnogi zavidali, pa menda nikoli ni bila srečna. Ujeta je bila v nesrečnem zakonu in na strogem dvoru, ki se mu je poskušala izogniti, ko je le lahko. Mnogokrat je brezciljno potovala po svetu, piše Bunte. Ko si je njen 30-letni sin Rudolf sodil sam, pa je izgubila voljo do življenja.
Biografinja Brigitte Hamann je za Spiegel dejala, da je dvor sovražila tako močno kot njen morilec.
Sisi je bila umorjena
Cesarica je umrla 10. septembra 1898. Umoril jo je 25-letni Italijan Luigi Lucheni, ki se je 12 let pozneje v svoji celici obesil. Mnogi menijo, da je bilo naključje, da je Lucheni, ki so ga pri vojski zavrnili, umoril prav Sisi. Sprva naj bi namreč načrtoval umor princa Filipa Orleanskega, ki pa si je v zadnjem hipu premislil in odpovedal obisk Ženeve. Zgodovinarka Anna Maria Sigmund pa je prepričana, da je bil Sisijin umor naročen, ker so želeli njenemu soprogu zadati boleč udarec.
Atentat je bil bliskovit. Celo tako hiter, da nihče ni opazil, da je cesarica ranjena. Sisi je bila tistega dne na poti na parnik v kraju Territet, ko jo je neznani moški zbil na tla. Po padcu je vstala, se zahvalila mimoidočim za pomoč, atentator pa je zbežal. Motiv dejanja je bil vsem najprej velika uganka. Mislili so, da gre za rop in da so imeli vsi veliko srečo v nesreči. Deset minut pozneje pa se je Sisi, ki je mislila, da jo je moški le udaril s pestjo, na parniku zgrudila. Parnik se je vrnil in cesarico so odpeljali nazaj v hotel v Ženevo, kjer je zdravnik ugotovil, da je bila zabodena. Sisi se je iz nezavesti enkrat celo prebudila in vprašala: "Kaj se je zgodilo?" Umrla je ob 14.40, dobro uro po napadu. Njena hči Marie Valeri naj bi izjavila: "Pa se je zgodilo, kot si je vedno želela - hitro, neboleče in brez zdravniške pomoči."
Sisi je dočakala 60 let. Obdukcijsko poročilo je pokazalo, da je orožje Sisi zadelo nad levo dojko in prodrlo 8,5 centimetra globoko. Iz rane so iztekle le tri ali štiri kapljice krvi. Železna pila je zlomila četrto rebro in prodrla v prsno votlino, nato pa predrla spodnji rob zgornjega dela pljuč, ki prekriva srce, in zadela sprednji del levega srčnega prekata.
Cesaričina družina žal ni upoštevala njene zadnje želje, da bi bila rada pokopana na grškem otoku Krf. Njeni posmrtni ostanki ležijo v družinski grobnici na glavnem pokopališču na Dunaju.
Konica ostre pile je predrla črno vrhnje oblačilo gospe, njen lajbec in belo tanko srajco ter se brez omembe vrednega odpora zarila prek kože in plasti mišic v srce. Gospa je padla vznak, a padec je ublažila njena bujna pričeska.… ...prikaži več Pomagali so ji vstati in očistiti umazanijo z obleke. Sprva je bila le presenečena in je vprašala, kaj je pravzaprav hotel ta mimoidoči človek. Potem je šla zaskrbljeno in zmedeno kakšnih sto ... (Sisi, avt. dr.E. Bestenreiner, iz nemščine prevedla Judita Trajber, 2012)
Umorjena s strani židovske kabale, ker jih je sovražila! Nezakonski sin Franca Jožefa je bil Joseph von Loren zvani Tito! Tito rođen kao vanbračno dete cara Franje Josipa Habsburga (Franz Joseph) i poljske grofice Marije Sobjeski, zvao se Franc Jozef… ...prikaži več Habsburg und Loren, rođen 16.02.1892 g. u 08h i 48 m. u Beču - po njegovoj krštenici pronađenoj u osmoj bečkoj opštini Alferc, kao majka mu je upisana Marija, a otac – nepoznat, redni broj u knjizi rođenja 195, koja se i danas nalazi u Beču!