V nadaljevanju si preberite:
- Slavna manekenka po smrti sina prestaja težke trenutke, kar je po izgubi brata Jeffreyja že drugi udarec za družino.
- Crawfordova je že v preteklosti odprto govorila o izgubi brata zaradi levkemije ter o občutku krivde sorojencev.
- Presleyjeve dolgotrajne težave so močno zaznamovale tudi njegovo sestro Kaio Gerber, ki je lastne potrebe potisnila v ozadje ter prevzela vlogo "nezahtevne hčerke", da ne bi dodatno obremenjevala staršev.
Nekdanja manekenka Cindy Crawford prestaja najhujši čas v svojem življenju. V nedeljo je umrl njen prvorojenec, 27-letni Presley, za katerega je bil usoden prevelik odmerek. Je kriv zdravnik, ki mu je predpisal ketamin?
Kaj točno je bilo za manekena usodno, bodo razkrile toksikološke analize, na katere pa preiskovalci še čakajo.
Gre za drugi veliki udarec usode, ki je prizadel družino Crawford. Cindy je namreč mnogo prezgodaj izgubila tudi svojega mlajšega brata Jeffreyja, ki je dočakal le tri leta. Ko je bila Cindy stara 10 let, je umrl zaradi levkemije.
Zvezdnico je po smrti mlajšega brata razjedala krivda. Pred dvema letoma je v podkastu "Kelly Corrigan Wonders" spregovorila o tej zgodnji izgubi in o tem, kako globoko je zaznamovala njeno otroštvo.
Kar je bilo zanjo kot otroka še posebej težko, je bilo to, kako so situacijo dojemali v njeni družini. Njen oče si je želel sina in ko je Jeff umrl, je to med drugimi sorojenci sprožilo občutek krivde, ker so živi in jih ni doletela ista usoda. Leta pozneje je med pogovorom s strokovnjakom ugotovila, kaj bi morala od staršev v tistem času slišati, a ni. Družina bi ji morala povedati, da žalujejo za Jeffom, a so hvaležni, da je ona zdrava in z njimi.
Podobne besede si je verjetno želela slišati tudi njena hči Kaia Gerber, ki je bila na svojega brata Presleyja zelo navezana. V nekem intervjuju je povedala, da je bila cela družina zelo fokusirana na Presleyja, ker je imel težave. "Ko se v družini zgodi kaj takšnega, vse strezni," je dejala Kaia, nato pa pojasnila, kako je lastne potrebe potisnila v ozadje, da se je družina lahko posvetila bratu. "Mislim, da sem se prav zato začela dojemati kot tista 'nezahtevna' in nikoli nisem želela prositi za pomoč. Zdelo se mi je namreč preveč, da bi imela starša dva otroka, ki potrebujeta posebno pozornost."
