V 88. epizodi podkasta Iztok Gartner: Brez dlake na jeziku je Iztok gostil Dominika Kozariča, ki se po dolgih letih znova vrača na glasbeno sceno. A pogovor je hitro zavil v povsem nepričakovano smer.
Pevec je odprl temo, za katero bi, kot je kasneje priznal, bilo bolje, da je ne bi načel. Med pripovedjo se je vidno zlomil, se umaknil s kamere in voditelja prosil, naj temo raje preskočita: "Vidiš, kakšen bik sem. Začel sem govoriti o temi, o kateri ne morem govoriti. Ne bi smel začeti," je v solzah povedal. Razlog? Izkušnja iz otroštva, ki ga je zaznamovala za vse življenje.
Nočne more so se začele že zelo zgodaj. Spomin, ki mu je ostal najbolj živ, je bil prizor, ko je pod vrati zagledal svetlobo – in nato občutek popolne nemoči. "Svetloba me je napadala in me metala ob zidove – bilo je kot v grozljivkah. Treba je vedeti, da kot majhen otrok nisem gledal grozljivk, tako da to ni mogel biti nek strah ali spomin iz filma. Bilo je zelo realno. Teh sanj ne bom nikoli pozabil. Hodil sem po polju. Pridem do male zapuščene cerkve, odprem vrata. Star sem bil tam okoli pet let. Hodil sem gor po lesenih stopnicah, ko je naenkrat zaškripalo. Potem se je zavesa umaknila in pojavila se je močna svetloba. Spet me je začelo metati ob zidove. Takšne sanje sem sanjal vsak dan do štirinajstega leta. In potem, ko sem pri štirinajstih v sanjah začutil, da spet prihaja. Rekel sem si: 'Evo, se bom mrtvega naredil.' Potem pa me je zajela neka čisto nežna sapa in me pobožala čez celo telo. Od tiste noči dalje ni bilo več teh sanj."
A mir ni trajal večno. Podobno izkušnjo je spet doživel leta kasneje, med služenjem vojaškega roka. "Nekaj me je dvignilo iz postelje, da sem lebdel nad pogradom. Nisem se mogel premikati, nisem mogel kričati … Samo glavo sem lahko obračal," je opisal. "Videl sem požarno luč in se zavedel, da sem buden, da to niso več sanje. Spodaj sem videl vojake, ki so spali, ampak jaz se nisem mogel premikati. Lebdel sem nad pogradom in nisem mogel nič. Nato je skozi mene spet zavela sapa. In potem se sanje nikoli več niso ponovile."
Čeprav so ga te izkušnje močno zaznamovale, danes Dominik Kozarič deluje povsem drugače – bolj mirno, bolj samozavestno in, kot kaže, tudi bolj srečno.
Nedavno je praznoval okrogli jubilej, ki ga je decembra preživel v krogu družine, januarja pa se je s partnerico Tanjo Zajc odpravil na Tenerife. Otok, ki ga že dolgo imenuje svoj drugi dom, je postal tudi kulisa za njegov nov glasbeni projekt. Več o tem TUKAJ.
Nova skladba Reci, da me sanjaš prinaša preplet njegovega prepoznavnega romantičnega sloga in svežega zvoka, s katerim znova nagovarja občinstvo – doma in v tujini.
Ob tem ostaja v zavidljivi formi. Pri šestdesetih letih redno trenira in poudarja, da je za njegovo postavo zaslužna disciplina, ne bližnjice. Njegova zgodba o nočnih morah je razkrila temno poglavje iz preteklosti – in hkrati pokazala, kako močno se lahko človek pobere in znova najde ravnotežje.
Očitno odsluženi fosil potrebuje reklamo. Četudi je butasta do fundamenta. FUJ in FEJ zanj in za Gartnerja!!!
Ta dvq modela stq glih za skupno življenje.
..oba potrebujeta specialno obravnavo..to je zaigran prizor..