Simpatični igralec iz serije Takšno je življenje Žiga Čamernik je za Žurnal razkril, kakšno je njegovo ljubezensko življenje. "Trenutno sem solo, srečno samski," je veselo povedal.
Vse kaže, da mu samskost prija. Ko bo v vezi, pa si upamo trditi, da bo zelo prijal svoji boljši polovici – v njegovem odnosu namreč ne bo laži in sprenevedanj, saj je, kot pravi, velik resnicoljub: "Prisegam na resnicoljubne odnose. Vsi govorijo, da jih imajo radi, vprašanje pa je, koliko resnicoljubnost dejansko prakticirajo," je povedal za Žurnal. "Resnica namreč ni vedno prijazna in lahka izbira. Vprašanje, koliko je sploh prenesemo. Včasih je laž tudi to, da česa ne izrečemo, npr. če smo prevarali partnerja ali kaj podobnega."
Hja, resnicoljubnosti ni lahko vzdrževati – ne samo v ljubezni, ampak že pri drobnih in vsakdanjih stvareh: "Ena prvih laži v dnevu se zgodi že s tem, ko nas naključni znanec povpraša, kako smo. Po navadi kot iz topa izstrelimo, da smo v redu, kar je le redkokdaj resnica. Pa vendar največkrat rečemo prav to, saj bi vsak drug odgovor v dnevu polnem tempa povzročil nepotrebne zaplete. Nadalje je denimo razlika lahko tudi v tem, kaj o nekom ali nečem govorimo v javnosti in kako potem to isto stvar ali osebo komentiramo v najožjem krogu oziroma med štirimi stenami. Tretji primer pa je npr. na razgovoru za službo, kjer gre pogosto za vrhunsko sprenevedanje, seveda z namenom, da bi službo tudi dobili."
Tudi sam se je že znašel v položajih, ko bi bilo lažje lagati. "To se mi je že velikokrat zgodilo. Na te stvari pazim predvsem v medosebnih odnosih. Zgodilo se je že, da me je bližnja oseba praktično prosila, da se ji zlažem, pa sem ocenil, da je resnica v danem trenutku kljub temu pomembnejša. Vsaj zame, kar je morda celo osebni egoizem," je priznal Čamernik, ki v odnosih ne išče popolnosti, ampak predvsem resničnost.
In kakšna je po njegovem resničnost intimnih odnosov? "Rekel bi, da monogamni intimni odnosi niso naravni - monogamija je le nek tip družbene pogodbe. Je predvsem osebna odločitev za nek ekskluziven odnos, ki se v potencialu ravno zaradi tega lahko razvija in raste. Ko se osredotočiš na eno osebo, namreč lahko prihraniš ogromno količino dragocene energije, ki jo s prepogostim menjavanjem partnerjev razsipavaš, saj polniš le duševno praznino, ki se je na ta način ne da zapolniti. Druga plat monogamije pa je, da ljudi vselej privlači tisto prepovedano in nedosegljivo, zato večina išče razne popestritve tudi izven osnovnega ljubezenskega odnosa."
Če že monogamija ni naravna, bi to morala biti vsaj iskrenost. A prav tu se skriva paradoks: Ljudje veliko raje igramo, kot bi si želeli priznati, saj je po njegovem prav igra najstarejša človeška obrt, celo pred prostitucijo. Zato igramo pred drugimi: pred partnerjem, družino, prijatelji, sodelavci in pred vesoljnim svetom, pogosto pa tudi pred samim seboj. Ironija pa je, da se tega največkrat niti ne zavedamo.
Kaj je torej bolj naravno – biti iskren ali igrati? Čamernik se je ob tem vprašanju pomenljivo nasmehnil in odgovoril: "Shakespeare ni zaman dejal, da je ves svet oder in vsi ljudje na njem le igralci." S tem je odprl pomembno vprašanje: Je resnicoljubnost res tako naravna, kot se zdi na prvi pogled? Ali je v bistvu veščina, ki jo osvojimo skozi neko etično držo?
Če se boste udeležili Čamernikove delavnice čuječnosti, boste morda prišli celo do odgovora. Seveda le vsak zase.
Ja, ja, kolona žensk je nepregledna, ki čakajo na njega.