Pablo se je namreč kar nekajkrat znašel v nevarnosti. Zaupal nam je, da so mu več kot dvakrat na glavo prislonili orožje.
"To so bili trenutki, ko si povsem nemočen, brez nadzora nad dogajanjem. V sekundi se zaveš, da se lahko tvoje življenje konča, in ta občutek šoka in strahu je zelo težko opisati. Ostane v tebi kot rana, ki je ne moreš pozabiti. Ravno zaradi teh dogodkov sem začutil, da v svoji domovini ne morem imeti varne prihodnosti. Ta stalni občutek ogroženosti me je potisnil k odločitvi, da zapustim Argentino in poiščem življenje v bolj mirnem in varnem okolju," je povedal in za naš medij razkril podrobnosti.
Ko je bil v dvajsetih, je kot prodajalec delal v trgovini s pisarniškim materialom. Tam je bil priča trem ropom. "Ko sem delal, je vstopil urejen gospod s plastično vrečko, ki jo je odložil na pult. Poslal me je nekaj iskat, ko sem se vrnil, so sodelavci že stali ob steni. Ko sem stopil za blagajno, mi je ob glavo naslonil pištolo. To se je zgodilo trikrat. Četrtič pa so me oropali na poti iz kina. Z bivšim dekletom sem hodil proti avtobusu, ko je pristopil urejen moški in nama zagrozil z dvocevno puško. V tistem trenutku bi marsikaj naredil, a ne moreš. Ne veš, kakšen človek stoji pred tabo - ja zadrogiran ali pijan."
Pablo je bil takrat ob denar, uro, telefon in verižico. "Ob vse sem bil, včasih si jim moral dati celo superge."
Policija se v tistem času s takimi zločini ni prav intenzivno ukvarjala. "Policija je imela v tistih časih tako nizko plačo, da se jim ni splačalo boriti," pravi Pablo, ki Argentine od svojega odhoda ni več obiskal.
Tam ima sicer še štiri sestre, očeta, mamo in dva brata. Dve sestri sta ga lani oktobra obiskali. Takrat je spoznal tudi svojo 10-letno nečakinjo. Pablo upa, da bo letos le lahko sedel na letalo in odletel v svojo nekdanjo domovino.
Ne moreš verjeti bizarnosti rumenega tiska na tem portalu.