POP TV je v prvi epizodi nove sezone oddaje Delovna akcija, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20. uri, razkril zgodbo, ki je pretresla številne gledalce.
Voditeljica Ana Praznik je prejela pismo najstarejše hčerke Marjetke, ki je opisala življenje svoje velike družine na kmetiji v Moravčah.
Družino Majdič sestavlja kar dvanajst članov – starša Barbara in Janko ter deset otrok –, ki živijo v približno 200 let stari hiši. Ko si je Ana Praznik ogledala dom, je postalo jasno, da družina živi v razmerah, ki bi jih marsikdo težko sprejel. A kljub temu starša vztrajata – oče dela na posestvu, mama skrbi za številno družino, otroci pa si med seboj pomagajo, kolikor le lahko.
Najbolj presunljivo je dejstvo, da vsi otroci spijo v eni sami sobi, stisnjeni na dveh pogradih in eni postelji. Prostorska stiska vpliva na vse vidike njihovega življenja – od spanja do učenja in preživljanja prostega časa.
Hiša je dotrajana in vlažna, stene pa prekrite s plesnijo. Kuhinja je premajhna, da bi se lahko vseh dvanajst družinskih članov usedlo za mizo ob istem času, zato skupni obroki pogosto potekajo v več delih. V pralnici so stroji že v slabem stanju, prostora za sušenje perila ni, zato oblačila sušijo kar na radiatorjih. Tudi kopalniški pogoji so neustrezni – stranišče se nahaja na drugem koncu hodnika in je celo brez vrat, kar še dodatno otežuje vsakdan.
A to še zdaleč ni najhuje. Še bolj kot stanje hiše, v kateri živi 12-članska družina, so mnoge pretresli ostri in žaljivi komentarji, ki so se usuli pod objavo na POP TV. Nekateri so se spraševali, zakaj ima družina toliko otrok, če zanje nima ustreznih pogojev, drugi so jim očitali neodgovornost in celo lenobo. "Obadva lena in nesposobna za delo, razen za delati otroke! Z malo stroški se da adaptirati sobo po sobo, dobro opremo in pohištvo pa podarjajo ..." Spet drugi so pridigali, da bi lahko najprej vsaj pospravili: "Ne potrudita se niti plesni pobrisati, kaj sele pobeliti in razkopano kot pri ciganih!" Nekateri so se celo obregnili ob verižico, ki jo nosi mama Barbara: "Lasje pobarvani, zlata verižica, uhani ... Da bo lepa za na kamero." Tudi sarkazma ni manjkalo. "Najbolje, da najprej obnovite spalnico, da bo lahko še naprej delal otroke," je zasolil eden od komentatorjev.
Val negativnih komentarjev je odražal ne le nizko stanje empatije, ampak celo zavist: "Te delovne akcije so čist brezveze! Zmeraj grejo pomagat nekim nemarnim ljudjem, nikoli pa tistim, ki bi bili res potrebni pomoči! Kdo se ima slabše? Tisti, ki živi v garsonjeri, ali tisti, ki živi v veliki hiši?"
A na srečo so se oglasili tudi iz nasprotnega tabora - tisti, ki so se družini Majdič postavili v bran. Ena od gledalk je zapisala, da jo je sram, ko bere tako grobe in brezčutne odzive: "Kako zelo me je sram, za vse vas tiste, s takole grdimi komentarji. Jaz sem čutila veliko ljubezni ... S strani staršev in otrok .... Marsikdo tega nima, pa je edinček ... Tudi jaz imam štiri brate in dve sestri ... In tudi moja mama pove, da so ji predlagali za vsakega, naj nas ne ima ... Pa nas je imela. Zaradi spoštovanja do svetosti življenja ... "
Gledalci, ogorčeni nad primitivnostjo nekaterih, so se obrnili celo neposredno na Pop TV in zavoljo družine in otrok prosili, da izbrišejo negativne komentarje: "Pop TV , odstranite prosim te grozljive komentarje ali pa kar cel članek. Sram me je, med kakšnimi ljudmi živim. Poglejte vase in zase, ogabni komentarji so samo vaš odsev. Nikjer ne piše, da morate komentirati. Včasih je najlažje soditi od daleč. Težko pa je videti resničnost neke družine, njihove borbe, trud in vsakodnevne izzive. Delovna akcija ni nagrada za ‘popolnost’, ampak pomoč tam, kjer je življenje težko. Namesto da iščemo razloge za kritiko, lahko izberemo nekaj, kar nič ne stane –malo sočutja. Vsak otrok si zasluži varnejši dom, ne glede na to, kaj si mi mislimo o njihovih starših-ne poznamo jih. Če že ne moremo pomagati, pa vsaj ne ranimo."
Prav ti glasovi - ki se po grobi oceni zdijo številčnejši - so pokazali drugo plat zgodbe: Da kljub glasnim "kritikom s kavča" še vedno obstaja veliko ljudi, ki razumejo in ki branijo človečnost.
In tako je - vsaj tokrat - zmagala dobrota.
Ne bom nič komentiral, ampak samo vprašam, kje je bil do sedaj CSD in še kakšna, za takšne primere odgovorna institucija??????
Zame je NAJVEČJA žalitev do otrok ta, da starša NISTA NITI SPOSOBNA sčistit IZJEMNO NEVARNE PLESNI, ki teh 10 otrok počasi a ZANESLJIVO UBIJA!!! Še dobro, da po vsem tem videnem po TVju ni prišla k njim socialna na vrata… ...prikaži več in jim otrok niso odvzeli!!! NIČ NESRAMNO od nas!!! A sedaj pa smo NESRAMNI, ker želimo otrokom dobro??? ZAMISLITE SE!!!!
Vsaka medalja ima 2 strani: Na prvi strani so Slovenci (in ne samo slovenci, => Avdić) polni empatije do ljudi, ki so potrebni pomoči! In ti ljudje z vsem srcem pomagajo! Vsa čast jim! Na drugi strani pa so brezčutni… ...prikaži veči "SLOVENCELJNI" ki pljuvajo po vsaki humanitarni akciji! Popljuvali so veliko humanitarko Anito Ogulin, Ano Praznik, Denisa Avdiča Bolani so in izprijeni! So to ljudje???