V nadaljevanju preberite:
• Rasema razkriva, zakaj je v treh letih blokirala kar 7.500 moških.
• Spregovorila je o številnih bolečih ljubezenskih razočaranjih iz preteklosti.
• Kljub vsemu verjame, da ima ljubezen zanjo še eno priložnost.
Po treh nastopih v šovu Ljubezen po domače je Rasema Begulić prejela na tisoče sporočil moških, ki so si želeli njene pozornosti. A čeprav bi marsikdo pomislil, da ji je televizijska prepoznavnost olajšala iskanje partnerja, se je zgodilo prav nasprotno. "V treh letih sem blokirala vsaj 7.500 moških - potem sem nehala šteti," je zaupala Žurnalu.
Razlog ni bilo njeno pomanjkanje zanimanja, temveč njihova sporočila in predlogi za zmenek. Številni so po njenih besedah že ob prvem stiku pričakovali intimnost. "Vsi so si vedno želeli, da se srečamo pri meni doma. Nobeden se ne bi dobil zunaj in me peljal kam na lepše. Vsi bi radi dobili kavo in kosilo, se skopali, seksali in šli. Sami pa ne bi nič dali. Na prvi zmenek še deset dek kave ne bi prinesli. Le glede slik so zelo radodarni - od 7.500 jih je bilo mogoče le kakih 500, od katerih nisem dobila slik penisa. Groza!"
Rasema je povedala, da je zato že štiri leta samska. Čeprav si trenutno dopisuje z enim moškim, ostaja previdna. Slabe izkušnje so jo namreč izučile, da moškim ne gre preveč zaupati. Na to jo spominja tudi fotografija iz njene mladosti, ki smo jo našli v našem arhivu. Fotografija je nastala v času, ko je bila Rasema stara 25 let in je delala na Očesni kliniki v Ljubljani. Ko jo je znova videla, se ni najprej spomnila službe, ampak moškega, zaradi katerega je bil takrat svet videti precej lepši. "Na tej fotografiji sem bila zelo zelo zaljubljena," se je spominjala. A tudi ta ljubezenska zgodba se je zelo klavrno končala. Šele po treh mesecih je namreč izvedela, da ima njen moški, v katerega se je na smrt zaljubila, v Bosni ženo ter triletno hčerko.
Marsikdo bi takrat obrnil list, Rasema pa - čeprav je želela - tega ni zmogla. "Tri leta sem bila njegova ljubica. Preveč sem bila zaljubljena, da bi prekinila." Resnice ji ni povedal moški, v katerega je bila zaljubljena, ampak njegov brat. "Videl je, kako zaljubljena sem. Napil se je in mi vse povedal."
Toda tudi takrat ni želela verjeti zgolj besedam. Skupaj s sodelavko se je odpravila v njegovo domačo vas v Bosni, da bi se o vsem prepričala sama. "Šla sem v njegovo vas in tam izvedela vsa imena ter celotno zgodbo." Ko je izvedel, da je o njem poizvedovala v njegovem domačem kraju, obžalovanja ni pokazal. "Samo smejal se je in ves čas trdil, da ni poročen."
Kot da razočaranje ne bi bilo dovolj veliko, je kmalu izvedela še nekaj. "Vmes je njegova žena zanosila še z drugim otrokom." Takrat je potegnila črto. "Rekla sem si: 'Zdaj pa je dovolj. Ne bom razdirala družine.'"
Čeprav je od tega minilo več desetletij, Rasema verjame, da morda prav zaradi te zveze v ljubezni še vedno nima sreče. "Mogoče je pa karma, ker sem bila njegova ljubica, kljub temu da sem vedela, da ima družino. Zagotovo me je žena kdaj zaklela in sedaj imam v ljubezni še naprej samo smolo."
Ljubezen ji res ni prizanašala. Po tej zvezi je spoznala novega moškega, ki pa ji ga je kaj hitro speljala sodelavka z Očesne klinike. Potem je v njeno življenje prišel še nekdo - njen bodoči mož. A tudi on je odšel - pri 50. letih ga je zadela kap. "Ob treh popoldne sva se še pogovarjala, ob osmih zvečer pa je bil mrtev. Tri leta sem samo jokala. Mislila sem, da bom končala na psihiatriji. A potem sem šla neko nedeljo iz službe domov. Delala sem na Tromostovju in do Bavarskega dvora sem šla peš. Bilo je zelo vroče, gledala sem čevlje v izložbi. Pojavil se je pred mano, kot da bi ga nekdo vrgel z neba. Rekel je: 'Dober dan. Kateri čevlji so vam najbolj všeč?' Jaz sem rekla da nobeni, ker je zaprto. Potem me je vprašal, ali bi šla na kavo?'"
Rasema je po treh letih solza na kavo pristala. "Šla sva na kavo v Cezarja. Povedal mi je, da dela fasade pri nekem šiptarju. Tisti je hišo prodal in on je ostal brez vsega. Prosil me je, če mu lahko pomagam. Rekla sem, naj pride k meni. Naj stanuje pri meni, samo da ne bom sama. Čez en teden se je vselil. Super je bilo, hiša je zaživela. Ko sem prišla iz službe, je bilo vse pospravljeno. Masiral me je, ko sem prišla domov. Res je bil prijazen."
S 25 let mlajšim Albancem je Rasema preživela dolgih sedem let. A tudi ta zgodba se je na koncu klavrno končala. "Ko je dobil papirje, je našel mlajšo," je povedala. Nekega dne ga preprosto ni bilo več. "Kar naenkrat ga tri dni ni bilo domov. Jokala sem, klicala njegovega brata in mamo. Izvedela nisem nič - ščitila sta ga. Prišel ni niti po svoje dokumente, niti po obleke. Niti SMS-a mi ni poslal. Mi je pa izbrisal iz telefona več kot 100 skupnih slik in me povsod blokiral."
Čeprav so se njene ljubezenske zgodbe pogosto končale z razočaranjem, grenak priokus ostaja predvsem zaradi načinov, na katere so se končale – brez pojasnil, brez slovesa in brez priložnosti, da bi zaprla poglavje. Prav zato je dandanes v ljubezni zelo previdna. A čeprav priznava, da ji ljubezen doslej ni bila posebej naklonjena, upanja ni opustila: "Zdaj si z enim pišem. Mogoče pa kaj bo."
Držimo pesti!
En prispevek, kar tako na silo. Koga bi to zanimalo v vročem brezdelju.?
A je zvezda v Resnici? Ali v resnici?. =bale vas vaše zvezde
Če nimaš podstrešja pošlihtanega je vse brez veze