Raay toži Katarino Malo

"Nad tem je verjetno marsikdo presenečen. Meni se zdi smešno, da moramo ljudje, ki bi se lahko poklicali po telefonu, o različnih stališčih razpravljati na sodiščih," se je na tožbo, ki jo je zaradi žaljive obdolžitve proti njej sprožil glasbenik Aleš Vovk - Raay odzvala pevka Katja Verderber, bolj znana kot Katarina Mala, Raay pa nam je na to razmišljanje odvrnil, da bi enako lahko razmišljala pevka sama, "preden je žaljivo obdolžitev povzročila".

Raaya je zmotila izjava, ki jo je Verderberjeva dala za Večer. "Okej, glej, na Radio 1 in celotno njegovo mrežo je res nemogoče priti – razen če ne privoliš v njihove pogoje in delaš z Raayem. Tudi jaz sem tam sedela, ker me je zanimalo, kako razmišljajo. Pa so mi rekli, da to ni to. Kako, če ljudje poslušajo take komade, kot je Ciao Ciao? Če bi popustila in sodelovala z Raayem, ne bi zaslužila nič, prav tako ne bi imela več koncertov. Razen če bi šla pet v nakupovalne centre. Ne, hvala," je izjavila za omenjeni časnik.

Boji se za svoje dobro ime

Arhiv organizatorja

Na Radiu 1 glasbo izbirajo poslušalci

Katarina Mala je prišla na Radio 1, ker jo je zanimalo, kaj naj naredi, da bi se njene pesmi predvajale, pravi Leo Oblak, predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Infonet medie, pod okrilje katerega spada tudi Radio 1.

Kot je dejal, so rezultati raziskav za njene pesmi pokazali, da si zelo malo ljudi želi poslušati njeno glasbo. Svetovali so ji, da je izsledke raziskav dobro upoštevati, saj pokažejo, kaj si ljudje želijo, zato so ji omenili, da se lahko obrne na Raaya, ki se je od raziskav največ naučil. "To je krutost demokratične izbire glasbe. Včasih si se dogovoril, da je urednik vrtel pesem, tudi če poslušalcem ni bila všeč, danes pa odločajo poslušalci," je še dodal Oblak.

Radio 1 od leta 2007 pri poslušalcih izvaja glasbene raziskave, ki odločajo o tem, kaj se bo predvajalo. Predvajajo pa se le tiste pesmi, ki jih poslušalci Radia 1 dovolj dobro ocenijo. "Pri tem velja opozoriti, da poslušalci ne ocenjujejo kvalitete glasbe, ampak le to, koliko jim je določena pesem všeč. Namen glasbenih raziskav zato ni ocenjevanje kvalitete glasbe, ampak pridobivanje podatka o tem, koliko je določena pesem poslušalcem všeč na lestvici od 1 do 5 in kako pogosto si želijo to pesem slišati na radiu. Vsaka pesem mora zato obvezno čez 'sito' poslušalcev," razlagajo na svoji spletni strani.

Oblak tudi poudarja, da ima vsak glasbenik, ki je prepričan o svojem izdelku, možnost, da stroške raziskave, ki so nekaj več kot 200 evrov, pokrije sam. Uredništvo namreč "testira" le pesmi, ki imajo po njihovem mnenju največ možnosti, da se uvrstijo v program. Če pesem dobi dobre ocene, se avtorju povrne celoten strošek testiranja in pesem se uvrsti v radijski program.